Ustanovna listina Združenih narodov

MI, LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV, KI SMO ODLOČENI,

da obvarujemo bodoče rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju našega rodu prizadejala človeštvu nepopisno trpljenje, in

da znova potrdimo vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, v enakopravnost moških in žensk, kakor tudi v enakopravnost narodov, velikih in malih, in

da ustvarimo pogoje, v katerih bosta lahko obveljali pravičnost in spoštovanje obveznosti, izvirajočih iz pogodb in iz drugih virov mednarodnega prava, in

da pripomoremo k socialnemu napredku in k boljšim življenjskim pogojem v večji svobodi,

IN KI MORAMO V TE NAMENE

biti strpni in živeti skupaj v miru drug z drugim kakor dobri sosedi, in

združiti svoje moči, da ohranimo mednarodni mir in varnost, in

sprejeti načela in določiti načine, ki bi zagotovili, da se oborožena sila ne bo uporabljala, razen če je to v splošnem interesu, in

uporabiti mednarodne ustanove za pospeševanje ekonomskega in socialnega napredka vseh ljudstev,

SMO SKLENILI ZDRUŽITI SVOJE NAPORE, DA URESNIČIMO TE NAMENE

V skladu s tem so se naše vlade po svojih predstavnikih, ki so se zbrali v mestu San Franciscu in so predložili svoja pooblastila, pripoznana, da so sestavljena v pravilni in predpisani obliki, sporazumele o tejle Ustanovni listini Združenih narodov in s tem ustanavljajo meddržavno organizacijo, ki se bo imenovala Združeni narodi.

I. poglavje - Cilji in načela

1. člen

Cilji Združenih narodov so:

  1. varovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen: izvajati učinkovite kolektivne ukrepe, da se preprečijo in odvrnejo grožnje miru in da se zatrejo agresivna dejanja ali druge kršitve miru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile privesti do kršitve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z načeli pravičnosti in mednarodnega prava,
  2. razvijati med narodi prijateljske odnose, sloneče na spoštovanju načela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodločbe, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru,
  3. uresničevati mednarodno sodelovanje s tem, da se rešujejo mednarodni problemi ekonomske, socialne, kulturne ali človekoljubne narave, kakor tudi s tem, da se razvija in spodbuja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero, in
  4. biti središče, kjer naj se usklaja dejavnost narodov za doseganje teh skupnih ciljev.

2. člen

Organizacija in njeni člani morajo zato, da se dosežejo cilji, navedeni v 1. členu, delati v skladu s temile načeli:

  1. Organizacija temelji na načelu suverene enakosti vseh svojih članov.
  2. Vsi člani naj vestno in pošteno spolnjujejo obveznosti, ki so jih prevzeli v skladu s to Ustanovno listino, da s tem zagotovijo vsakemu izmed njih pravice in koristi, ki izvirajo iz članstva.
  3. Vsi člani naj rešujejo svoje mednarodne spore z mirnimi sredstvi na tak način, da se mednarodni mir in varnost in pa pravičnost ne spravijo v nevarnost.
  4. Vsi člani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali pa ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov.
  5. Vsi člani naj v polni meri pomagajo Združenim narodom v sleherni akciji, ki bi jo ti izvajali v skladu s to Ustanovno listino, in naj se vzdržujejo dajanja pomoči katerikoli državi, proti kateri bi Združeni narodi izvajali preventivno ali prisilno akcijo.
  6. Organizacija naj zagotovi, da bodo države, ki niso članice Združenih narodov, delale v skladu s temi načeli, kolikor bi to bilo potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
  7. Nobena določba te Ustanovne listine ne daje pravice Združenim narodom, da bi se vmešavali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost države, in tudi ne nalaga članom dolžnosti, da bi take zadeve izročali v reševanje po tej Ustanovni listini, vendar to načelo nikakor ne izključuje uporabe prisilnih ukrepov po VII. poglavju.

II. poglavje - Članstvo

3. člen

Prvotne članice Združenih narodov so države, ki so se udeležile konference Združenih narodov za meddržavno organizacijo v San Franciscu ali pa so že poprej podpisale Deklaracijo Združenih narodov z dne 1. januarja 1942 in ki podpišejo to Ustanovno listino in jo ratificirajo v skladu s 110. členom.

4. člen

Lahko postanejo članice Združenih narodov vse druge miroljubne države, ki prevzamejo obveznosti, vsebovane v tej Ustanovni listini, in ki so po presoji Organizacije sposobne in voljne spolnjevati te obveznosti.
Vsaka takšna država se sprejme za članico Združenih narodov z odločbo Generalne skupščine na priporočilo Varnostnega sveta.

5. člen

Članu Združenih narodov, zoper katerega je Varnostni svet ukrenil preventivno ali prisilno akcijo, sme Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta ustaviti uživanje članskih pravic in privilegijev. Uživanje teh pravic in privilegijev sme vzpostaviti Varnostni svet.

6. člen

Člana Združenih narodov, ki trdovratno krši načela, vsebovana v tej Ustanovni listini, sme Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta izključiti iz Organizacije.

III. poglavje - Organi

7. člen

  1. Kot poglavitni organi Združenih narodov se ustanavljajo: Generalna skupščina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat.
  2. V skladu s to Ustanovno listino se lahko ustanovijo taki pomožni organi, za katere bi se izkazalo, da so potrebni.

8. člen

Združeni narodi ne bodo v ničemer omejevali dostopa moških in žensk ob enakih pogojih na vse položaje v svojih poglavitnih in pomožnih organih.

IV. poglavje - Generalna skupščina

Sestava

9. člen

  1. Generalna skupščina je sestavljena iz vseh članov Združenih narodov.
  2. Vsak član ima v Generalni skupščini največ pet predstavnikov.

Naloge in pravice

10. člen

Generalna skupščina sme razpravljati o vseh vprašanjih ali vseh zadevah, ki sodijo v okvir te Ustanovne listine ali ki se nanašajo na pravice in naloge kateregakoli izmed organov, določenih v tej Ustanovni listini, in sme z izjemo, ki je predpisana v 12. členu, glede vseh takih vprašanj ali zadev dajati priporočila članom Združenih narodov ali Varnostnemu svetu ali pa obojim.

11. člen

  1. Generalna skupščina sme preučevati splošna načela sodelovanja za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, med drugim tudi načela, ki se nanašajo na razorožitev in na reguliranje oboroževanja, in sme glede takih načel dajati priporočila članom Združenih narodov ali Varnostnemu svetu ali pa obojim.
  2. Generalna skupščina sme razpravljati o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti in ki jih postavi pred njo katerakoli članica Združenih narodov ali Varnostni svet ali pa v skladu z 2. odstavkom 35. člena država, ki ni članica Združenih narodov, in sme z izjemo, ki je predpisana v 12. členu, glede vseh takih vprašanj dajati priporočila prizadeti državi ali prizadetim državam ali Varnostnemu svetu ali pa državam in Varnostnemu svetu. Vsako tako vprašanje, glede katerega je potrebna akcija, naj Generalna skupščina napoti na Varnostni svet ali pred razpravljanjem ali po njem.
  3. Generalna skupščina sme opozoriti Varnostni svet na situacije, ki bi utegnile ogrožati mednarodni mir in varnost.
  4. Pravice Generalne skupščine, navedene v tem členu, ne omejujejo splošnega smisla 10. člena.

12. člen

  1. Dokler Varnostni svet glede kateregakoli spora ali katerekoli situacije opravlja naloge, ki mu jih daje ta Ustanovna listina, mu Generalna skupščina ne sme dajati nobenega priporočila glede tega spora ali te situacije, razen če Varnostni svet to zahteva.
  2. Generalni sekretar s privoljenjem Varnostnega sveta obvesti Generalno skupščino ob vsakem njenem zasedanju o vseh zadevah, ki se nanašajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti in s katerimi se ukvarja Varnostni svet, in prav tako obvesti Generalno skupščino ali, če Generalna skupščina ne zaseda, člane Združenih narodov, brž ko se varnostni svet neha ukvarjati s takimi zadevami.

13. člen

  1. Generalna skupščina pripravlja preučevanja in daje priporočila z namenom:

    a) da se razvija mednarodno sodelovanje na političnem področju in da se spodbujata progresivni razvoj mednarodnega prava in kodifikacija tega prava,

    b) da se razvija mednarodno sodelovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem in zdravstvenem področju ter da se pomagajo uveljavljati človekove pravice in temeljne svoboščine za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero.
     

  2. Druge dolžnosti, naloge in pravice Generalne skupščine glede zadev, omenjenih v prejšnjem odstavku 1b), so navede v IX. In X. poglavju.

14. člen

S pridržkom določb 12. člena sme Generalna skupščina priporočiti ukrepe za miroljubno zgladitev katerekoli situacije, ne glede na izvor, ki bi po njenem mnenju lahko škodovala blaginji ali prijateljskim odnosom med narodi; to velja tudi glede situacij, ki bi nastale zaradi kršitve določb te Ustanovne listine, v katerih se navajajo cilji in načela Združenih narodov.

15. člen

  1. Generalna skupščina sprejema in pretresa letna in posebna poročila Varnostnega sveta; v ta poročila naj se vključijo podatki o ukrepih, ki jih je Varnostni svet sklenil izvajati ali izvajal, da bi ohranil mednarodni mir in varnost.
  2. Generalna skupščina sprejema in pretresa poročila drugih organov Združenih narodov.

16. člen

Generalna skupščina opravlja glede mednarodnega sistema skrbništva tiste naloge, ki so ji dodeljene v XII. In XIII. poglavju; med drugim tudi odobrava skrbniške dogovore glede območij, ki niso označena za strateška.

17. člen

  1. Generalna skupščina pretresa in odobrava proračun Organizacije.
  2. Stroške Organizacije nosijo člani tako, kakor jih porazdeli Generalna skupščina.
  3. Generalna skupščina pretresa in odobrava vse finančne in proračunske dogovore s specializiranimi ustanovami, omenjenimi v 57. členu, in pregleduje upravne proračune takih specializiranih ustanov z namenom, da daje priporočila ustreznim ustanovam.

Glasovanje

18. člen

  1. Vsak član Generalne skupščine ima po en glas.
  2. Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvetretjinsko večino članov, ki so navzoči in ki glasujejo. Med pomembna vprašanja sodijo: priporočila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, volitev nestalnih članov Varnostnega sveta, volitev članov Ekonomskega in socialnega sveta, volitev članov Skrbniškega sveta v skladu z odstavkom 1c) 86. člena, sprejemanje novih članov v Združene narode, ustavitev uživanja članskih pravic in privilegijev, izključitev članov, vprašanja, ki se nanašajo na delovanje skrbniškega sistema, in proračunska vprašanja.
  3. Sklepi o drugih vprašanjih, vključno o določitvi dodatnih vrst vprašanj, o katerih je treba odločati z dvetretjinsko večino, se sprejemajo z večino članov, ki so navzoči in ki glasujejo.

19. člen

Član Združenih narodov, ki je v zaostanku s plačevanjem svojih finančnih prispevkov Organizaciji, nima pravice glasovanja v Generalni skupščini, če je znesek njegovih zaostankov enak znesku prispevkov, ki bi jih moral plačati za pretekli polni dve leti, ali večji od njega. Generalna skupščina pa sme kljub temu dovoliti takemu članu, da glasuje, če se prepriča, da je ostal dolžan zaradi okoliščin, ki so nastale neodvisno od njegove volje.

Postopek

20. člen

Generalna skupščina se sestaja na redna letna zasedanja in na taka posebna zasedanja, ki bi jih zahtevale okoliščine. Posebna zasedanja sklicuje generalni sekretar na zahtevo Varnostnega sveta ali večine članov Združenih narodov.

21. člen

Generalna skupščina si določa lastni poslovnik. Voli si predsednika za vsako zasedanje.

22. člen

Generalna skupščina sme ustanoviti pomožne organe, ki se ji zdijo potrebni za opravljanje njenih funkcij.

V. poglavje - Varnostni svet

Sestava

23. člen

  1. Varnostni svet je sestavljen iz petnajstih članov združenih narodov. Republika Kitajska, Francija, Zveza sovjetskih socialističnih republik, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter Združene države Amerike so stalni člani Varnostnega sveta. Generalna skupščina izvoli deset drugih članov Združenih narodov za nestalne člane Varnostnega sveta, pri čemer naj posebno upošteva predvsem prispevek članov Združenih narodov k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti ter k drugim ciljem Organizacije, kakor tudi pravično geografsko porazdelitev.
  2. Nestalni člani varnostnega sveta se izvolijo za dobo dveh let. Pri prvih volitvah nestalnih članov, opravljenih potem, ko je število Varnostnega sveta bilo povečano od enajst na petnajst, se dva od štirih dodatnih članov izvolita za dobo enega leta. Član, ki mu je doba potekla, ne sme biti takoj znova izvoljen.
  3. Vsak član Varnostnega sveta ima po enega predstavnika.

Naloge in pravice

24. člen

  1. Da bi se zagotovila takojšnja in učinkovita akcija Organizacije združenih narodov, nalagajo njeni člani Varnostnemu svetu prvenstveno odgovornost za ohranitev mednarodnega miru in varnosti in so soglasni s tem, da Varnostni svet pri opravljanju svojih dolžnosti na temelju te odgovornosti dela v njihovem imenu.
  2. Pri opravljanju teh dolžnosti dela Varnostni svet v skladu s cilji in načeli Združenih narodov. Posebne pravice, ki so Varnostnemu svetu podeljene za opravljanje teh dolžnosti, so navedene v VI., VII., VIII. in XII. poglavju.
  3. Varnostni svet pošilja Generalni skupščini v pretres letna poročila in, če je potrebno, posebna poročila.

25. člen

Člani Združenih narodov soglašajo v tem, da sprejemajo in izvršijo odločbe Varnostnega sveta v skladu s to Ustanovno listino.

26. člen

Da bi se ustvaritev in ohranitev mednarodnega miru in varnosti pospeševali tako, da bi se človeške sile in ekonomski viri sveta čim manj razsipavali za oboroževanje, je Varnostni svet odgovoren, da s pomočjo Odbora vojaškega štaba, omenjenega v 47. členu, izdela načrte, ki jih je treba predložiti članom Združenih narodov z namenom, da se ustvari sistem za reguliranje oboroževanja.

Glasovanje

27. člen

  1. Vsak član Varnostnega sveta ima po en glas.
  2. Sklepi Varnostnega sveta o vprašanjih postopka se štejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet članov.
  3. Sklepi Varnostnega sveta o vseh drugih vprašanjih se štejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet članov, med katerimi pa morajo biti glasovi stalnih članov, vendar s pridržkom, da se stranka v sporu mora vzdržati glasovanja pri sprejemanju odločb po VI. poglavju in 3. odstavku 52. člena.

Postopek

28. člen

  1. Varnostni svet se organizira tako, da bo mogel poslovati nepretrgoma. V ta namen je vsak član Varnostnega sveta dolžan ves čas imeti svojega predstavnika na sedežu Organizacije.
  2. Varnostni svet ima občasne sestanke, na katerih sme vsakega izmed njegovih članov, če to želi, zastopati član vlade ali kak drug posebej za to določen predstavnik.
  3. Varnostni svet ima lahko sestanke tudi v takih krajih izven sedeža Organizacije, ki bi po njegovi presoji najbolj olajšali njegovo delo.

29. člen

Varnostni svet sme ustanoviti pomožne organe, ki se mu zdijo potrebni za opravljanje njegovih nalog.

30. člen

Varnostni svet si določa lastni poslovnik in v njem tudi način, kako si izvoli predsednika.

31. člen

Vsak član Združenih narodov, ki ni član Varnostnega sveta, se sme brez pravice glasovanja udeležiti razpravljanja o vsakem vprašanju, predloženem Varnostnemu svetu, kadarkoli slednji meni, da so interesi tega člana posebno prizadeti.

32. člen

Če je katerakoli članica Združenih narodov, ki ni članica Varnostnega sveta, ali pa katerakoli država, ki ni članice Združenih narodov, stranka v sporu, ki ga obravnava Varnostni svet, se povabi, da se brez pravice glasovanja udeleži razpravljanja, ki se nanaša na ta spor. Varnostni svet naj določi take pogoje, ki se mu zdijo pravični za udeležbo države, ki ni članica Združenih narodov.

VI. poglavje - Mirno reševanje sporov

33. člen

  1. Stranke v vsakem sporu, katerega nadaljevanje bi utegnilo ogrožati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, si morajo predvsem prizadevati, da se spor reši s pogajanjem, z anketo, s posredovanje, s spravo, z razsodništvom, s sodno rešitvijo, z obračanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali pa z drugimi mirnimi sredstvi po njihovi lastni izbiri.
  2. Varnostni svet bo v primeru, kadar se mu bo to zdelo potrebno, pozval stranke, naj rešujejo svoj spor s takimi sredstvi.

34. člen

Varnostni svet sme raziskovati vsak spor ali pa vsako situacijo, ki bi utegnila pripeljati do mednarodnega trenja ali izzvati spor, da ugotovi, ali bi nadaljevanje tega spora ali te situacije utegnilo ogrožati ohranitev mednarodnega miru in varnosti.

35. člen  

  1. Sleherni član Združenih narodov sme opozoriti Varnostni svet ali Generalno skupščino na katerikoli spor ali pa na katerokoli situacijo, katerih narava je navedena v 34. členu.
  2. Država, ki ni članica Združenih narodov, sme opozoriti Varnostni svet ali Generalno skupščino na vsak spor, v katerem je sama ena izmed strank, če glede tega spora vnaprej prevzame obveznosti o mirnem reševanju, kakor jih določa ta Ustanovna listina.
  3. Pri postopku Generalne skupščine v zadevah, na katere je bila ta opozorjena po tem členu, se uporabljajo določbe 11. in 12. člena.

36. člen

  1. Varnostni svet sme v kateremkoli stadiju spora, ki je takšne narave, kakor je navedeno v 33. členu, ali pa situacije podobne narave, priporočiti primerne postopke ali načine zgladitve.
  2. Varnostni svet se mora ozirati na vse postopke za reševanje spora, ki so jih stranke že sprejele.
  3. Pri dajanju priporočil po tem členu je Varnostni svet dolžan tudi upoštevati, da naj bi stranke praviloma izročale pravne spore Meddržavnemu sodišču v skladu z določbami Statuta tega Sodišča.

37. člen

  1. Če stranke v sporu, ki je take narave, kakor je navedeno v 33. členu, ne uspejo rešiti ga s sredstvi, navedenimi v omenjenem členu, ga predložijo Varnostnemu svetu.
  2. Če je Varnostni svet mnenja, da bi nadaljevanje kakega spora dejansko utegnilo ogrožati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, odloči, ali je treba ukrepati po 36. členu ali pa priporočiti take pogoje reševanja, ki se mu zde primerni.

38. člen

S pridržkom tega, kar je določeno v 33. do 37. členu, sme Varnostni svet, če vse stranke v kateremkoli sporu tako zahtevajo, dati strankam priporočilo za miroljubno reševanje tega spora.

VII. poglavje - Akcija v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj

39. člen

Varnostni svet ugotavlja, ali obstoji kakšno ogrožanje miru, kršitev miru ali agresivno dejanje, in daje priporočila ali pa odloči, kaj je treba ukreniti v skladu z 41. in 42. členom, da se ohranita ali vzpostavita mednarodni mir in varnost.

40. člen

Da bi se preprečilo poslabšanje situacije, sme Varnostni svet, še preden da priporočila ali odloči glede ukrepov, predvidenih v 39. členu, pozvati prizadete stranke, naj se podredijo takim začasnim ukrepom, kakršni se mu zdijo potrebni ali zaželeni. Taki začasni ukrepi ne smejo biti v škodo pravicam, zahtevkom ali položaju prizadetih strank. Varnostni svet naj gleda, kakor je treba, na to, če se taki začasni ukrepi ne bi izvrševali.

41. člen

Varnostni svet sme odločiti, katere ukrepe, ki ne vključujejo uporabe oborožene sile, je treba izvajati, zato da bi se izvršile njegove odločbe, in sme pozvati člane Združenih narodov, naj izvedejo te ukrepe. Med te ukrepe lahko sodijo popolna ali delna prekinitev ekonomskih odnosov in železniških, pomorskih, zračnih, poštnih, telegrafskih, radijskih in drugih komunikacijskih sredstev ter pretrganje diplomatskih odnosov.

42. člen

Če bi Varnostni svet menil, da ukrepi, določeni v 41. členu, ne bi ustrezali, ali da so se pokazali neustrezni, sme z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo, kakršna bi se mu zdela potrebna za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Taka akcija lahko vključuje demonstracije, blokado in druge operacije, ki se izvedejo z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami članov Združenih narodov.

43. člen

  1. Da bi pripomogli k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti, se vsi člani Združenih narodov zavežejo, da bodo Varnostnemu svetu na njegov poziv v skladu s posebnim dogovorom ali s posebnimi dogovori dali na razpolago za ohranitev mednarodnega miru in varnosti potrebne oborožene sile, pomoč in olajšave, vštevši pravico do prehoda.
  2. Tak dogovor ali taki dogovori določijo številčno stanje in vrsto sil, njihovo stopnjo pripravljenosti in splošno razvrstitev, kakor tudi naravo olajšav in pomoči, ki jih je treba dati.
  3. O dogovoru ali dogovorih se bodo brž ko mogoče pogajali na pobudo Varnostnega sveta. Dogovori se sklenejo med Varnostnim svetom in člani Združenih narodov ali pa med Varnostnim svetom in skupinami članov Združenih narodov ter je treba, da jih države podpisnice ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi določbami.

44. člen

Kadar je varnostni svet odločil uporabiti silo, mora prej, preden pozove člana Združenih narodov, ki ni zastopan v njem, naj dá na razpolago oborožene sile za izpolnitev obveznosti, prevzetih po 43. členu, povabiti tega člana, naj sodeluje, če to želi, pri odločanju Varnostnega sveta o uporabi oddelkov oboroženih sil tega člana Združenih narodov.

45. člen

Da bi Organizacijo združenih narodov usposobili za izvajanje nujnih vojaških ukrepov, naj njeni člani vzdržujejo lastne oddelke zračnih sil, ki bi se mogle takoj uporabiti za izvršitev združene meddržavne prisilne akcije. Moč in stopnjo pripravljenosti teh oddelkov ter načrte za njihovo združeno akcijo določi Varnostni svet s pomočjo Odbora vojaškega štaba v mejah, določenih s posebnim dogovorom ali s posebnimi dogovori, omenjenimi v 43. členu.

46. člen

Načrte za uporabo oborožene sile izdela Varnostni svet s pomočjo Odbora vojaškega štaba.

47. člen

  1. Ustanavlja se Odbor vojaškega štaba z nalogo, da svetuje in pomaga Varnostnemu svetu v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na vojaške potrebe Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, na uporabo sil, ki so mu dane na razpolago, in na poveljevanje tem silam, na reguliranje oboroževanja in na morebitno razorožitev.
  2. Odbor vojaškega štaba sestavljajo načelniki štabov stalnih članov Varnostnega sveta ali njihovi zastopniki. Odbor povabi slehernega člana Združenih narodov, ki ni v njem stalno zastopan, naj se mu pridruži, brž ko učinkovito spolnjevanje Odborovih nalog terja sodelovanje tega člana pri delu Odbora.
  3. Odbor vojaškega štaba je podrejen Varnostnemu svetu in odgovoren za strateško vodstvo vseh oboroženih sil, danih na razpolago Varnostnemu svetu. Vprašanja glede poveljevanja takim silam se uredijo kasneje.
  4. Odbor vojaškega štaba sme z dovoljenjem Varnostnega sveta in po posvetu z ustreznimi regionalnimi ustanovami ustanoviti regionalne pododbore.

48. člen

Ukrepe, potrebne za izvršitev odločb Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, izvajajo vsi člani Združenih narodov ali pa nekateri izmed njih, kakor to določi Varnostni svet.
Člani Združenih narodov izvršijo take odločbe neposredno in s svojo dejavnostjo v ustreznih mednarodnih ustanovah, katerih člani so.

49. člen

Člani Združenih narodov se združujejo, da si vzajemno pomagajo pri izvršitvi ukrepov, o katerih je odločil Varnostni svet.

50. člen

Če Varnostni svet izvaja preventivne ali prisilne ukrepe zoper kako državo, ima vsaka druga država, bodisi da je članica Združenih narodov ali pa ne, v primeru, če so zaradi kršitve teh ukrepov za nje nastale posebne ekonomske težave, pravico, posvetovati se z Varnostnim svetom o reševanju teh težav.

51. člen

Nobena določba te Ustanovne listine ne krati naravne pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe v primeru oboroženega napada na člana Združenih narodov, dokler Varnostni svet ne ukrene, kar je potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Ukrepi, ki so se jih člani Združenih narodov lotili, izvršujoč to pravico do samoobrambe, naj se takoj sporočijo Varnostnemu svetu in ne smejo v ničemer posegati v pravico in dolžnost Varnostnega sveta, da na temelju te Ustanovne listine vsak čas ukrene, kar se mu zdi potrebno za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti.

VIII. poglavje - Regionalni dogovori

52. člen

  1. Nobena določba te Ustanovne listine ne izključuje obstoja regionalnih dogovorov ali ustanov, namenjenih reševanju takih zadev, ki se nanašajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti, a ki so primerni za regionalno akcijo, pod pogojem, da so takšni dogovori ali ustanove in njihova dejavnost združljivi s cilji in načeli Združenih narodov.
  2. Člani Združenih narodov, ki sklenejo take dogovore ali ustanovijo take ustanove, naj napno vse sile, da se doseže mirno reševanje lokalnih sporov s pomočjo teh regionalnih dogovorov ali teh regionalnih ustanov, preden jih predložijo Varnostnemu svetu.
  3. Varnostni svet naj spodbuja razvoj mirnega reševanja lokalnih sporov s pomočjo takih regionalnih dogovorov ali takih regionalnih ustanov, bodisi na pobudo zainteresiranih držav, ali pa po napotilu Varnostnega sveta.
  4. Ta člen v ničemer ne ovira uporabe 34. in 35. člena.

53. člen

  1. Varnostni svet uporablja, kjer je to primerno, take regionalne dogovore ali ustanove, da bi izvedel prisilno akcijo pod svojim vodstvom. Toda brez pooblastila Varnostnega sveta se ne sme izvesti nobena prisilna akcija na temelju regionalnih dogovorov ali z regionalnimi ustanovami, razen ukrepov zoper katerokoli sovražno državo, kakor opredeljena v 2. odstavku tega člena, ki so določeni na temelju 107. člena ali v regionalnih dogovorih, naperjenih zoper obnovitev agresivne politike katerekoli takšne države, in sicer vse do tedaj, ko bo na prošnjo prizadetih vlad Organizacija mogla prevzeti odgovornost, da prepreči nadaljnjo agresijo take države.
  2. Izraz »sovražna država«, kot se uporablja v 1. odstavku tega člena, se nanaša na vsako državo, ki je bila med drugo svetovno vojno sovražnica katerekoli od držav, ki so podpisale to Ustanovno listino.

54. člen

Varnostni svet mora biti vsak čas popolnoma obveščen o dejavnostih, ki so se za ohranitev mednarodnega miru in varnosti začele ali pa se pripravljajo na temelju regionalnih dogovorov ali z regionalnimi ustanovami.

IX. poglavje - Mednarodno ekonomsko in socialno sodelovanje

55. člen

Da bi se ustvarili pogoji za stalnost in blaginjo, ki sta potrebni za mirne in prijateljske odnose med narodi, sloneče na spoštovanju načela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodločbe, naj se Združeni narodi zavzamejo za:

a) zvišanje življenjske ravni, polno zaposlitev ter pogoje za ekonomski in socialni napredek in razvoj,

b) urejanje mednarodnih ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in sorodnih problemov ter mednarodno sodelovanje na kulturnem in prosvetnem področju, in

c) splošno in dejansko spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero.

56. člen

Vsi člani Organizacije se zavežejo, delati skupaj in posamezno v sodelovanju z Organizacijo, da se dosežejo cilji, navedeni v 55. členu.

57. člen

  1. Razne specializirane ustanove, ki so bile ustvarjene z medvladnimi dogovori in ki imajo široke mednarodne naloge na ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem in sorodnem področju, kakor je določeno v njihovih temeljnih listinah, se povežejo z Združenimi narodi v skladu z določbami 63. člena.
  2. Takšne ustanove, ki se na ta način povežejo z Združenimi narodi, se v nadaljnjem besedilu označujejo kot specializirane ustanove.

58. člen

Organizacija daje priporočila z namenom, da se usklajata politika in dejavnost specializiranih ustanov.

59. člen

Kadar je primerno, daje Organizacija pobudo za pogajanja med zainteresiranimi državami, da se ustvarijo kakršnekoli nove specializirane ustanove, potrebne za dosego ciljev, navedenih v 55. členu.

60. člen

Odgovornost za izpolnjevanje nalog Organizacije, navedenih v tem poglavju, nosita Generalna skupščina in pod njenim vodstvom Ekonomski in socialni svet, ki ima v ta namen pooblastila, ki so določena v X. poglavju.

X. poglavje - Ekonomski in socialni svet

Sestava

61. člen

  1. Ekonomski in socialni svet je sestavljen iz štiriinpetdesetih članov Združenih narodov, ki jih izvoli Generalna skupščina.
  2. S pridržkom določb 3. odstavka se vsako leto izvoli osemnajst članov Ekonomskega in socialnega sveta za dobo treh let. Član, ki mu je doba potekla, sme biti takoj znova izvoljen.
  3. Pri prvih volitvah, opravljenih potem, ko je število članov Ekonomskega in socialnega sveta bilo povečano od sedemindvajset na štiriinpetdeset, se poleg tistih članov, ki se izvolijo namesto devetih članov, katerih poslovna doba poteče ob koncu tistega leta, izvoli sedemindvajset dodatnih članov. Poslovna doba devetim od teh sedemindvajsetih dodatnih članov poteče ob koncu enega leta in devetim ob koncu dveh let, kakor to določi Generalna skupščina.
  4. Vsak član Ekonomskega in socialnega sveta ima po enega predstavnika.

Naloge in pravice

62. člen

  1. Ekonomski in socialni svet sme mednarodne ekonomske, socialne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in sorodne zadeve preučevati ali dajati pobude za njihovo preučevanje in sestavljati o njih poročila ter sme glede vseh takih zadev dajati priporočila Generalni skupščini, članom Združenih narodov in zainteresiranim specializiranim ustanovam.
  2. Svet sme dajati priporočila z namenom, da se zagotovi dejansko spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi.
  3. Svet sme o zadevah, spadajočih v njegovo pristojnost, pripravljati načrte konvencij, da jih predloži Generalni skupščini.
  4. Svet sme v skladu s pravili, ki jih predpišejo Združeni narodi, sklicevati mednarodne konference o zadevah, spadajočih v njegovo pristojnost.

63. člen

  1. Ekonomski in socialni svet sme s katerokoli izmed ustanov, omenjenih v 57. členu, sklepati dogovore, s katerimi se določijo pogoji, po katerih bo ta ustanova povezana z Združenimi narodi. Taki dogovori se predložijo v potrditev Generalni skupščini.
  2. Svet sme usklajati dejavnost specializiranih ustanov s tem, da jih konzultira in jim daje priporočila, kakor tudi s tem, da daje priporočila Generalni skupščini in članom Združenih narodov.

64. člen

  1. Ekonomski in socialni svet sme ukreniti vse, kar je primerno, da dobi redna poročila od specializiranih ustanov. Sme se dogovoriti s člani Združenih narodov in s specializiranimi ustanovami, da bi dobil poročila o ukrepih, ki so jih izvedli v izpolnitev tako njegovih lastnih priporočil kakor tudi priporočil, ki jih je o zadevah, spadajočih v njegovo pristojnost, dala Generalna skupščina.
  2. Svet sme Generalni skupščini sporočiti svoje pripombe k tem priporočilom.

65. člen

Ekonomski in socialni svet sme dajati obvestila Varnostnemu svetu in mu mora pomagati, kadar ta to zahteva.

66. člen

  1. Ekonomski in socialni svet opravlja vse tiste funkcije, ki spadajo v njegovo pristojnost v zvezi z izvršitvijo priporočil Generalne skupščine.
  2. Svet sme z odobritvijo Generalne skupščine opravljati usluge po zaprosilu članov Združenih narodov in po zaprosilu specializiranih ustanov.
  3. Svet opravlja druge funkcije, ki so določene kjerkoli v tej Ustanovni listini ali ki mu jih lahko dodeli Generalna skupščina.

Glasovanje

67. člen

Vsak član Ekonomskega in socialnega sveta ima po en glas.
Odločbe Ekonomskega in socialnega sveta se sprejemajo z večino tistih članov, ki so navzoči in ki glasujejo.

Postopek

68. člen

Ekonomski in socialni svet postavlja komisije na ekonomskem in socialnem področju in za pospeševanje človekovih pravic, kakor tudi druge take komisije, ki bi bile potrebne za opravljanje njegovih funkcij.

69. člen

Ekonomski in socialni svet povabi vsakega člana Združenih narodov, da se brez pravice glasovanja udeležuje njegovih razpravljanj o vsaki zadevi, ki se posebno tiče tega člana.

70. člen

Ekonomski in socialni svet sme ukreniti, kar je potrebno, da bi se predstavniki specializiranih ustanov brez pravice glasovanja udeleževali njegovih razpravljanj, kakor tudi razpravljanj komisij, ki jih je ustanovil, in da bi se njegovi lastni predstavniki udeleževali razpravljanj specializiranih ustanov.

71. člen

Ekonomski in socialni svet sme ukreniti vse, kar je primerno za posvetovanje z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zadevami, spadajočimi v njegovo pristojnost. Takšni ukrepi se lahko uporabljajo glede meddržavnih organizacij in, kadar bi bilo primerno in po posvetu s prizadetim članom Združenih narodov, tudi glede organizacij v posameznih državah.

72. člen

  1. Ekonomski in socialni svet si določa lastni poslovnik in v njem tudi način, kako si izvoli predsednika.
  2. Ekonomski in socialni svet se sestaja po potrebi v skladu s svojim poslovnikom, v katerem mora biti tudi določba o sklicanju sej po zahtevi večine njegovih članov.

XI. poglavje - Deklaracija glede nesamoupravnih ozemelj

73. člen

Člani Združenih narodov, ki so odgovorni ali pa prevzemajo odgovornost za upravljanje ozemelj, katerih ljudstva še niso dosegla polne stopnje samouprave, pripoznavajo načelo, da so dolžni gledati v prvi vrsti na koristi prebivalcev teh ozemelj, in sprejemajo kot sveto dolžnost obveznost, da bodo v okviru sistema mednarodnega miru in varnosti, postavljenega s to Ustanovno listino, kar največ mogoče skrbeli za blaginjo prebivalcev teh ozemelj, in da bodo v ta namen:

a) zagotovili primerno spoštovanje kulture teh ljudstev, njihov politični, ekonomski, socialni in prosvetni napredek, pravično ravnanje z njimi in njihovo varstvo pred zlorabami,

b) razvijali njihovo sposobnost za samoupravo, primerno upoštevali politične težnje ljudstev in jim pomagali pri progresivnem razvoju njihovih svobodnih političnih ustanov v skladu s posebnimi okoliščinami vsakega ozemlja in njegovih ljudstev in z različnimi stopnjami njihovega napredka,

c) utrjevali mednarodni mir in varnost,

d) se zavzemali za konstruktivne ukrepe za razvoj, spodbujali raziskovalna dela, sodelovali med seboj in, kadar in kjer je primerno, s specializiranimi mednarodnimi organizacijami, zato da bi se v praksi dosegli socialni, ekonomski in znanstveni cilji, ki so navedeni v tem členu, in

e) redno pošiljali z upoštevanjem omejitev, ki bi jih utegnili narekovati varnost in ustavni oziri, generalnemu sekretarju v vednost statistične in druge tehnične podatke o ekonomskih, socialnih in prosvetnih razmerah na ozemljih, za katera so odgovorni, ki pa ne spadajo k ozemljem, za katera se uporabljata XII. in XIII. poglavje.

74. člen

Člani Združenih narodov soglašajo tudi v tem, da mora njihova politika glede ozemelj, za katera se uporablja to poglavje, nič manj kakor glede njihovih matičnih ozemelj, temeljiti na splošnem načelu dobrega sosedstva; pri tem je treba primerno upoštevati koristi in blaginjo ostalega sveta v socialnih, ekonomskih in trgovinskih zadevah.

XII. poglavje - Mednarodni skrbniški sistem

75. člen

Združeni narodi ustanavljajo pod svojim vodstvom mednarodni skrbniški sistem za upravo in nadzorstvo nad tistimi ozemlji, ki se morejo postaviti pod ta sistem s kasnejšimi posebnimi dogovori. Ta ozemlja se v nadaljnjem besedilu te Ustanovne listine označujejo kot skrbniška ozemlja.

76. člen

Temeljne naloge skrbniškega sistema so v skladu s cilji Združenih narodov, navedenimi v 1. členu te Ustanovne listine, tele:

a) utrjevati mednarodni mir in varnost,

b) pospeševati politični, ekonomski, socialni in prosvetni napredek prebivalcev skrbniških ozemelj ter njihov progresivni razvoj k samoupravi ali neodvisnosti, kakor bi to pač najbolje ustrezalo posebnim razmeram vsakega ozemlja in njegovih ljudstev ter svobodno izraženim željam teh ljudstev in kakor bi bilo določeno v vsakem posameznem skrbniškem dogovoru,

c) spodbujati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero, in gojiti zavest medsebojne odvisnosti ljudstev vsega svetá, in

d) zagotoviti v socialnih, ekonomskih in trgovinskih zadevah enako ravnanje z vsemi člani Združenih narodov in njihovimi državljani in tudi enako ravnanje s temi državljani v pravosodju, vendar tako, da to ne bi bilo v škodo uresničevanja zgoraj navedenih nalog in da bi se upoštevale določbe 80. člena.

77. člen

  1. Skrbniški sistem se uporablja za tista ozemlja spodaj naštetih vrst, ki se lahko postavijo pod ta sistem s skrbniškimi dogovori:

    a) ozemlja, ki so zdaj pod mandatom,

    b) ozemlja, ki bi se odvzela sovražnim državam kot posledica druge svetovne vojne, in

    c) ozemlja, ki jih države, odgovorne za njih upravo, postavijo pod ta sistem prostovoljno.

  2. Katera ozemlja zgoraj naštetih vrst bodo postavljena pod skrbniški sistem in pod kakšnimi pogoji, bo določeno s kasnejšim dogovorom.

78. člen

Skrbniški sistem se ne uporablja za dežele, ki so postale članice Združenih narodov, katerih medsebojni odnosi morajo temeljiti na spoštovanju načela suverene enakosti.

79. člen

Pogoji skrbništva za vsako ozemlje, ki ga je treba postaviti pod skrbniški sistem, kakor tudi vse spremembe ali dopolnitve se določajo z dogovorom med neposredno prizadetimi državami, h katerim spada tudi država mandatarka, kadar gre za ozemlja, ki so pod mandatom kakega člana Združenih narodov, in se potrjujejo po določbah 83. in 85. člena.

80. člen

  1. Če izvzamemo vse, o čemer bi se mogli sporazumevati v posameznih skrbniških dogovorih, ki bi jih sklenili v skladu s 77., 79. in 81. členom in s katerimi bi postavili vsako posamezno ozemlje pod skrbniški sistem, in vse dotlej, dokler takih dogovorov ne bi sklenili, se nič v tem poglavju ne sme razlagati tako, da neposredno ali posredno kakorkoli spreminja kakršnekoli pravice katerihkoli držav ali katerihkoli ljudstev ali pa določbe veljavnih meddržavnih sporazumov, pri katerih bi posamezne članice Združenih narodov bile pogodbene stranke.
  2. Prvi odstavek tega člena se ne sme razlagati tako, da daje razloge za zavlačevanje ali odlaganje pogajanj in sklenitve dogovorov, s katerimi bi se ozemlja pod mandatom in druga ozemlja postavila pod skrbniški sistem, kakor je določeno v 77. členu.

81. člen

Skrbniški dogovor naj v vsakem primeru vsebuje pogoje, pod katerimi se bo skrbniško ozemlje upravljalo, in določa oblast, ki bo upravljala skrbniško ozemlje. Takšna oblast, ki se v nadaljnjem besedilu te Ustanovne listine imenuje upravljajoča oblast, je lahko ena sama država ali več držav ali pa sama Organizacija združenih narodov.

82. člen

V vsakem skrbniškem dogovoru se sme določiti eno ali več strateških območij, ki lahko obsegajo del skrbniškega ozemlja ali pa celotno skrbniško ozemlje, za katero se dogovor uporablja, ne da bi bilo to v škodo kakršnemukoli posebnemu dogovoru ali posebnim dogovorom, sklenjenim po 43. členu.

83. člen

  1. Vse naloge, ki jih imajo Združeni narodi glede strateških območij, opravlja Varnostni svet, vštevši potrditev pogojev skrbniških dogovorov, kakor tudi njihovih sprememb ali dopolnitev.
  2. Temeljne naloge, navedene v 76. členu, veljajo tudi za ljudstvo strateškega območja.
  3. Držeč se določb skrbniških dogovorov in ne da bi bilo to v škodo varnostnim razlogom, se bo Varnostni svet opiral na pomoč Skrbniškega sveta pri opravljanju tistih nalog Združenih narodov po skrbniškem sistemu, ki se nanašajo na politične, ekonomske, socialne in prosvetne zadeve v strateških območjih.

84. člen

Upravljajoča oblast je dolžna zagotoviti, da skrbniško ozemlje prispeva svoj delež k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti. V ta namen sme upravljajoča oblast uporabljati prostovoljske oddelke, olajšave in pomoč skrbniškega ozemlja, da izpolni obveznosti, ki jih je v tem pogledu prevzela nasproti Varnostnemu svetu, kakor tudi, da zagotovi krajevno obrambo in ohranitev zakonitosti in reda na skrbniškem ozemlju.

85. člen

  1. Generalna skupščina opravlja naloge Združenih narodov, ki se nanašajo na skrbniške dogovore za vsa območja, ki niso označena kot strateška območja, vštevši potrditev pogojev skrbniških dogovorov, kakor tudi njihovih sprememb ali dopolnitev.
  2. Skrbniški svet, ki deluje pod vodstvom Generalne skupščine, pomaga Generalni skupščini pri opravljanju teh funkcij.

 

XIII. poglavje - Skrbniški svet

Sestava

86. člen

  1. Skrbniški svet je sestavljen iz tehle članov Združenih narodov:

    a) iz tistih članov, ki upravljajo skrbniška ozemlja,

    b) iz takih izmed članov, imenoma navedenih v 23. členu, ki ne upravljajo skrbniških ozemelj, in

    c) iz toliko drugih članov, ki jih izvoli Generalna skupščina za dobo treh let, kolikor je treba, da bi skupno število članov Skrbniškega sveta bilo enako porazdeljeno med tiste člane Združenih narodov, ki upravljajo skrbniška ozemlja, in tiste, ki jih ne upravljajo.

  2. Vsak član Skrbniškega sveta določi posebno usposobljeno osebo, da ga predstavlja v njem.

Naloge in pravice

87. člen

Generalna skupščina in pod njenim vodstvom Skrbniški svet smeta pri opravljanju svojih nalog:

a) preučevati poročila, ki jih predloži upravljajoča oblast,

b) sprejemati peticije in jih pretresati v posvetovanju z upravljajočo oblastjo,

c) skrbeti, da se opravljajo občasni obiski v skrbniških ozemljih v času, dogovorjenem z upravljajočo oblastjo, in

d) opravljati te in druge dejavnosti v skladu s pogoji skrbniških dogovorov.

88. člen

Skrbniški svet sestavlja vprašalnike o političnem, ekonomskem, socialnem in prosvetnem napredku prebivalcev vsakega skrbniškega ozemlja; upravljajoča oblast pa na podlagi takih vprašalnikov pošilja letna poročila Generalni skupščini za vsako skrbniško ozemlje, za katero je pristojna Generalna skupščina.

Glasovanje

89. člen

Vsak član Skrbniškega sveta ima po en glas.
Sklepi Skrbniškega sveta se sprejemajo z večino tistih članov, ki so navzoči in ki glasujejo.

Postopek

90. člen

  1. Skrbniški svet si določa lastni poslovnik in v njem tudi način, kako si izvoli predsednika.
  2. Skrbniški svet se sestaja po potrebi v skladu s svojim poslovnikom, v katerem mora biti tudi določba o sklicevanju sej po zahtevi večine njegovih članov.

91. člen

Skrbniški svet bo uporabil, kadar je to smotrno, pomoč Ekonomskega in socialnega sveta ter ustreznih specializiranih ustanov glede zadev, ki spadajo v njihovo pristojnost.

 

XIV. poglavje - Meddržavno sodišče

92. člen

Meddržavno sodišče je poglavitni sodni organ Združenih narodov. Posluje v skladu s priloženim Statutom, ki je bil izdelan na podlagi Statuta Stalnega meddržavanega sodišča in je sestavni del te Ustanovne listine.

93. člen

  1. Vse članice Združenih narodov so ipso facto pogodbene stranke Statuta Meddržavnega sodišča.
  2. Država, ki ni članica Združenih narodov, lahko postane pogodbena stranka Statuta Meddržavnega sodišča pod pogoji, ki jih v vsakem posameznem primeru določi Generalna skupščina po priporočilu Varnostnega sveta.

94. člen

  1. Vsak član Združenih narodov se zaveže, da se bo podredil odločbi Meddržavnega sodišča v vsakem sporu, v katerem bi bil pravdna stranka.
  2. Če katera stranka v sporu ne spolni obveznosti, ki ji jih nalaga sodba, ki jo je izreklo Meddržavno sodišče, se sme druga stranka obrniti na Varnostni svet, ki lahko, če se mu to zdi potrebno, da priporočila ali pa odloči o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se sodba izvrši.

95. člen

Nobena določba te Ustanovne listine ne brani članom Združenih narodov, da ne bi reševanja sporov poverili drugim sodiščem na temelju dogovorov, ki že obstoje ali pa bi se sklenili v prihodnje.

96. člen

  1. Generalna skupščina ali Varnostni svet smeta zaprositi Meddržavno sodišče, da jima da svetovalno mnenje o vsakem pravnem vprašanju.
  2. Drugi organi Združenih narodov in specializirane ustanove, ki jih Generalna skupščina lahko vsak čas za to pooblasti, smejo tudi zaprositi Meddržavno sodišče za svetovalno mnenje o pravnih vprašanjih, ki bi nastala v okviru njihove dejavnosti.

XV. poglavje - Sekretariat

97. člen

Sekretariat je sestavljen iz generalnega sekretarja in takega osebja, ki ga Organizacija potrebuje. Generalnega sekretarja imenuje Generalna skupščina po priporočilu Varnostnega sveta. On je najvišji upravni uslužbenec Organizacije.

98. člen

Generalni sekretar deluje v tej lastnosti na vseh sestankih Generalne skupščine, Varnostnega sveta, Ekonomskega in socialnega sveta in Skrbniškega sveta ter opravlja tudi vse druge naloge, ki mu jih zaupajo ti organi. Generalni sekretar daje Generalni skupščini letno poročilo o delu Organizacije.

99. člen

Generalni sekretar sme opozoriti Varnostni svet na katerokoli zadevo, ki bi po njegovem mnenju utegnila ogrožati ohranitev mednarodnega miru in varnosti.

100. člen

  1. Pri spolnjevanju svojih dolžnosti generalni sekretar in osebje ne smejo ne zahtevati navodil in jih tudi ne sprejemati od nobene vlade ali katerekoli druge oblasti zunaj Organizacije. Vzdržati se morajo slehernega dejanja, ki ne bi bilo združljivo z njihovim položajem mednarodnih uslužbencev, odgovornih edinole Organizaciji.
  2. Vsak član Združenih narodov se zaveže, da bo spoštoval izključno mednarodni značaj dolžnosti generalnega sekretarja in osebja ter da ne bo skušal vplivati nanje pri spolnjevanju njihovih dolžnosti.

101. člen

  1. Osebje imenuje generalni sekretar po pravilih, ki jih določa Generalna skupščina.
  2. Ustrezno posebno osebje se za stalno dodeli Ekonomskemu in socialnemu svetu, Skrbniškemu svet in, če je potrebno, drugim organom Združenih narodov. To osebje je v sestavu Sekretariata.
  3. Pri sprejemanju osebja v službo in pri določanju pogojev za službo naj se predvsem upošteva potreba, da se zagotovi najvišja stopnja delovne sposobnosti, strokovnosti in poštenosti. Pri tem naj se primerno gleda na pomembnost, da se osebje izbira na kolikor mogoče široki geografski podlagi.

XVI. poglavje - Razne določbe

102. člen

  1. Vsaka pogodba in vsak meddržavni dogovor, ki jih sklene katerikoli član Združenih narodov potem, ko ta Ustanovna listina začne veljati, naj se brž ko mogoče registrirajo v Sekretariatu in naj jih Sekretariat objavi.
  2. Nobena stranka katerekoli take pogodbe ali meddržavnega dogovora, ki ne bi bili registrirani v skladu z določbami 1. odstavka tega člena, se ne more sklicevati na to pogodbo ali dogovor pred nobenim organom Združenih narodov.

103. člen

Če je navzkrižje med obveznostmi članov Združenih narodov po tej Ustanovni listini in med njihovimi obveznostmi po kateremkoli drugem meddržavnem dogovoru, prevladujejo njihove obveznosti po tej Ustanovni listini.

104. člen

Organizacija uživa na ozemlju vsakega od svojih članov tako pravno sposobnost, kakršna ji je potrebna, da lahko opravlja svoje naloge in doseže svoje cilje.

105. člen

  1. Organizacija uživa na ozemlju vsakega od svojih članov take privilegije in imunitete, kakršne so ji potrebne, da doseže svoje cilje.
  2. Predstavniki članov Združenih narodov in uslužbenci Organizacije prav tako uživajo take privilegije in imunitete, kakršne so jim potrebne, da lahko neodvisno opravljajo svoje naloge v zvezi z Organizacijo.
  3. Generalna skupščina sme dajati priporočila z namenom, da se določijo podrobnosti za uporabo 1. in 2. odstavka tega člena, ali pa sme članom Združenih narodov predlagati dogovore v ta namen.

XVII. poglavje - Prehodne določbe glede varnosti

106. člen

Dokler ne začno veljati takšni posebni dogovori, omenjeni v 43. členu, ki bi dali Varnostnemu svetu po njegovem mnenju možnost, da prične spolnjevati svoje dolžnosti po 42. členu, se bodo pogodbene stranke Deklaracije štirih držav, podpisane v Moskvi 30. oktobra 1943, in Francija, po določbah 5. odstavka te Deklaracije, posvetovale med seboj in, kadar je treba, z drugimi člani Združenih narodov z namenom, da v imenu Organizacije izvedejo tako skupno akcijo, kakršna bi mogla biti potrebna za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.

107. člen

V odnosu do katerekoli države, ki je med drugo svetovno vojno bila sovražnica katerekoli podpisnice te Ustanovne listine, nobena določba te Ustanovne listine ne ovira in ne prepoveduje akcije, ki bi jo kot posledico te vojne začele ali dovolile vlade, odgovorne za tako akcijo.

XVIII. poglavje - Spremembe

108. člen

Spremembe te Ustanovne listine začno veljati za vse člane Združenih narodov, kadar jih sprejme dvetretjinska večina članov Generalne skupščine in kadar jih ratificirata v skladu s svojimi ustavnimi določbami dve tretjini članov Združenih narodov, vštevši vse stalne člane Varnostnega sveta.

109. člen

  1. Za revizijo te Ustanovne listine se sme sklicati obča konferenca članov Združenih narodov v času in v kraju, ki se določita z dvetretjinsko večino članov Generalne skupščine in z glasovi katerihkoli devetih članov Varnostnega sveta. Vsak član Združenih narodov bo imel na konferenci po en glas.
  2. Vsaka sprememba te Ustanovne listine, ki jo konferenca priporoči z dvetretjinsko večino glasov, začne veljati, ko jo ratificirata v skladu s svojimi ustavnimi določbami dve tretjini članov Združenih narodov, vštevši vse stalne člane Varnostnega sveta.
  3. Če taksne konference ne bo pred desetim letnim zasedanjem Generalne skupščine, šteto od tedaj, ko je ta Ustanovna listina začela veljati, se bo predlog o sklicevanju takšne konference postavil na dnevni red tega zasedanja Generalne skupščine in konferenca se bo sklicala, če se tako sklene z večino glasov članov Generalne skupščine in z glasovi katerihkoli sedmih članov Varnostnega sveta.

XIX. poglavje - Ratifikacija in podpis

110. člen

  1. Države podpisnice ratificirajo to Ustanovno listino v skladu s svojimi ustavnimi določbami.
  2. Ratifikacijske listine se morajo deponirati pri vladi Združenih držav Amerike, ki o vsakem deponiranju obvesti vse države podpisnice, kakor tudi generalnega sekretarja Organizacije, brž ko bo imenovan.
  3. Ta Ustanovna listina začne veljati potem, ko deponirajo svoje ratifikacijske listine Republika Kitajska, Francija, Zveza sovjetskih socialističnih republik, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Združene države Amerike ter večina drugih držav podpisnic. Vlada Združenih držav Amerike nato sestavi zapisnik o deponiranju ratifikacijskih listin in ga v prepisu pošlje vsem državam podpisnicam.
  4. Države podpisnice te Ustanovne listine, ki jo ratificirajo potem, ko je začela veljati, postanejo prvotne članice Združenih narodov z dnem, ko deponirajo svoje ratifikacijske listine.

111. člen

Ta Ustanovna listina, katere kitajsko, francosko, rusko, angleško in špansko besedilo je enako avtentično, ostane shranjena v arhivih vlade Združenih držav Amerike. Ta vlada pošlje pravilno overjene prepise te Ustanovne listine vladam drugih držav podpisnic.

V POTRDITEV TEGA so predstavniki vlad Združenih narodov podpisali to Ustanovno listino.

SESTAVLJENO v mestu San Franciscu šestindvajsetega junija leta tisoč devetsto petinštiridesetega.