Statut Meddržavnega sodišča

1. člen

Meddržavno sodišče, ustanovljeno z Ustanovno listino Združenih narodov kot poglavitni sodni organ Združenih narodov, naj se konstituira in naj posluje v skladu z določbami tega Statuta.

I. poglavje - Organizacija sodišča

2. člen

Sodišče je zbor neodvisnih sodnikov, izvoljenih ne glede na njihovo državljanstvo izmed oseb z visokim moralnim ugledom, ki izpolnjujejo pogoje, kakršni se v njihovih državah zahtevajo za opravljanje najvišjih sodnih služb, ali pa so pravniki, ki so priznani strokovnjaki v mednarodnem pravu.

3. člen

  1. Sodišče je sestavljeno iz petnajstih članov, od katerih sme biti samo eden državljan iste države.
  2. Oseba, ki bi se glede članstva v Sodišču mogla šteti za državljana več kakor ene države, se bo štela za državljana tiste države, v kateri redno izvršuje svoje državljanske in politične pravice.

4. člen

  1. Člane Sodišča izvolita v skladu z naslednjimi določbami Generalna skupščina in Varnostni svet s seznama oseb, ki jih predlagajo državne skupine Stalnega razsodišča.
  2. Kadar gre za člane Združenih narodov, ki niso zastopani v Stalnem razsodišču, predlagajo kandidate državne skupine, ki jih v ta namen določijo njihove vlade pod istimi pogoji, kakor jih za člane Stalnega razsodišča predpisuje 44. člen Haaškega dogovora iz leta 1907 o mirnem reševanju mednarodnih sporov.
  3. Generalna skupščina po priporočilu Varnostnega sveta določi, če ni posebnega dogovora, pogoje, pod katerimi sme sodelovati pri volitvah članov Sodišča država, ki je pogodbena stranka tega Statuta, a ni članica Združenih narodov.

5. člen

  1. Najmanj tri mesece pred dnevom volitev se generalni sekretar Združenih narodov pismeno obrne na člane Stalnega razsodišča, ki pripadajo državam, ki so pogodbene stranke tega Statuta, kakor tudi na člane državnih skupin, imenovanih po 2. odstavku 4. člena, s povabilom, naj prek državnih skupin v predpisanem roku predlagajo osebe, ki bi mogle sprejeti dolžnosti člana Sodišča.
  2. Nobena skupina ne sme predlagati več kakor štiri osebe, izmed katerih imata največ dve osebi državljanstvo države, ki ji pripada skupina. V nobenem primeru ne sme število kandidatov, ki jih predlaga kaka skupina, biti večje kakor dvojno število mest, ki jih je treba zasesti.

6. člen

Priporoča se vsaki skupini, naj se v domači državi prej, preden predloži kandidate, posvetuje z najvišjim sodiščem, s pravnimi fakultetami in pravnimi šolami, z akademijami in oddelki mednarodnih akademij v domači državi, ki se ukvarjajo s preučevanjem prava.

7. člen

  1. Generalni sekretar sestavlja po abecednem redu seznam vseh tako predlaganih oseb. Izvoljene smejo biti samo te osebe, razen v primeru, predpisanem v 2. odstavku 12. člena.
  2. Generalni sekretar sporoča ta seznam Generalni skupščini in Varnostnemu svetu.

8. člen

Generalna skupščina in Varnostni svet volita člane Sodišča neodvisno drug od drugega.

9. člen

Pri vsakih volitvah naj volivci gledajo ne samo na to, da morajo osebe, ki naj jih izvolijo, vsaka posebej spolnjevati postavljene pogoje, temveč tudi na to, da se zagotovi, da bodo v zboru kot celoti zastopane najbolj pomembne oblike civilizacije in poglavitni pravni sistemi sveta.

10. člen

  1. Za izvoljene se štejejo kandidati, ki dobijo absolutno večino glasov v Generalni skupščini in Varnostnem svetu.
  2. Vsa glasovanja v Varnostnem svetu, bodisi za izvolitev sodnikov, bodisi za imenovanje članov komisije, določene dalje v 12. členu, se opravijo brez kakršnegakoli razlikovanja med stalnimi in nestalnimi člani Varnostnega sveta.
  3. V primeru, da dobi več kakor en državljan iste države absolutno večino glasov v Generalni skupščini in Varnostnem svetu, se šteje za izvoljenega samo najstarejši od njih.

11. člen

Če po prvem volilnem sestanku ostane eno ali več mest nezasedenih, bo drugi in, če je treba, še tretji volilni sestanek.

12. člen

  1. Če tudi po tretjem volilnem sestanku ostane še nezasedeno eno ali več mest, se lahko kadarkoli na zahtevo bodisi Generalne skupščine ali pa Varnostnega sveta sestavi skupna komisija šestih članov, od katerih tri imenuje Generalna skupščina in tri Varnostni svet, z nalogo, da z absolutno večino glasov izbere za vsako še nezasedeno mesto po eno ime, ki naj se predloži Generalni skupščini in Varnostnemu svetu, da ga vsak zase sprejmeta.
  2. Če se skupna komisija soglasno sporazume glede katerekoli osebe, ki spolnjuje postavljene pogoje, lahko njeno ime vpiše v svoj seznam, tudi če ga prej ni bilo v seznamu predlaganih oseb, omenjenem v 7. členu.
  3. Če se skupna komisija prepriča, da ji ne bo uspelo zagotoviti izvolitev, tedaj bodo že izvoljeni člani Sodišča v roku, ki ga določi Varnostni svet, popolnili nezasedena mesta na ta način, da bodo izbrali ostale člane Sodišča izmed kandidatov, ki so dobili glasove bodisi v Generalni skupščini ali pa v Varnostnem svetu.
  4. V primeru, da je število glasov med sodniki enako, odloči glas najstarejšega sodnika.

13. člen

  1. Člani Sodišča se izvolijo za devet let in smejo biti ponovno izvoljeni; vendar glede sodnikov, izvoljenih pri prvih volitvah, poteče službena doba petim sodnikom ob koncu treh let in drugim petim sodnikom ob koncu šestih let.
  2. Sodniki, katerih službena doba poteče ob koncu prej omenjenih začetnih dob treh in šestih let, se določijo z žrebanjem, ki ga opravi generalni sekretar takoj po končanih prvih volitvah.
  3. Člani Sodišča opravljajo svoje dolžnosti vse dotlej, dokler jih ne nadomestijo drugi. Tudi če so nadomeščeni, naj dokončajo vse pravdne zadeve, ki so jih začeli reševati.
  4. Če kak član Sodišča odstopi, se izjava o odstopu naslovi na predsednika, da jo ta sporoči generalnemu sekretarju. S tem zadnjim sporočilom postane mesto izpraznjeno.

14. člen

Izpraznjena mesta se popolnijo po istem postopku, kakor je predpisan za prve volitve, vendar z upoštevanjem tele določbe: generalni sekretar v enem mesecu po izpraznitvi mesta razpošlje povabila, predpisana v 5. členu, Varnostni svet pa določi dan volitev.

15. člen

Član Sodišča, ki je izvoljen, da nadomesti člana, ki mu službena doba še ni potekla, opravlja službo do poteka službene dobe svojega prednika.

16. člen

  1. Noben član Sodišča ne sme opravljati nikakršne politične ali upravne funkcije niti ne sme sprejeti nikakršne druge zaposlitve poklicne narave.
  2. V primeru dvoma odloči Sodišče.

17. člen

  1. Noben član Sodišča ne sme v nobeni pravdni zadevi nastopati kot zastopnik strank, svetovalec ali odvetnik.
  2. Noben član ne sme sodelovati pri odločanju o nobeni zadevi, v kateri je poprej nastopal kot zastopnik, svetovalec ali odvetnik katere izmed pravdnih strank ali kot član državnega ali meddržavnega sodišča ali kot član anketne komisije ali v katerikoli drugi lastnosti.
  3. V primeru dvoma odloči Sodišče.

18. člen

  1. Noben član Sodišča ne more biti razrešen svojih funkcij, razen če je po soglasnem mnenju drugih članov prenehal spolnjevati postavljene pogoje.
  2. Tajnik Sodišča to uradno sporoči generalnemu sekretarju.
  3. S tem sporočilom postane mesto izpraznjeno.

19. člen

Člani Sodišča pri opravljanju svoje sodne službe uživajo diplomatske privilegije in imunitete.

20. člen

Vsak član Sodišča mora pred nastopom svoje službe na javni seji slovesno izjaviti, da bo opravljal svoje dolžnosti nepristransko in vestno.

21. člen

  1. Sodišče si izvoli predsednika in podpredsednika za tri leta; obadva smeta biti ponovno izvoljena.
  2. Sodišče imenuje svojega tajnika in sme ukreniti, da se namestijo drugi uslužbenci, ki bi bili potrebni.

22. člen

  1. Sedež Sodišča je v Haagu. Vendar to Sodišče ne ovira, da ne bi zasedalo in opravljalo svojih funkcij kjerkoli drugje, kadar bi se mu to zdelo zaželêno.
  2. Predsednik in tajnik Sodišča morata prebivati na sedežu Sodišča.

23. člen

  1. Sodišče zaseda stalno razen med sodnimi počitnicami, katerih čas in trajanje določi Sodišče.
  2. Člani Sodišča imajo pravico do občasnega dopusta, katerega čas in trajanje določi Sodišče, upoštevaje razdalje med Haagom in domom vsakega posameznega sodnika.
  3. Člani Sodišča so dolžni biti stalno na razpolago Sodišču, razen kadar so na dopustu ali kadar so zadržani zaradi bolezni ali iz drugih resnih razlogov, s katerimi se morajo, kakor je treba, opravičiti predsedniku.

24. člen

  1. Če kakšen član Sodišča iz kakšnega posebnega razloga meni, da ne bi smel sodelovati pri odločanju o določeni zadevi, sporoči to predsedniku.
  2. Če predsednik meni, da kateri od članov Sodišča iz kakšnega posebnega razloga ne bi smel sodelovati pri obravnavi določene zadeve, mu to sporoči.
  3. Če v takšnih primerih član Sodišča in predsednik ne soglašata, odloči Sodišče.

25. člen

  1. Sodišče zaseda v polni sestavi, razen kadar ta Statut izrecno predpisuje drugače.
  2. Poslovnik Sodišča lahko določa, da se v skladu z okoliščinami in po vrstnem redu eden ali več sodnikov oproste sodelovanja pri obravnavi, pod pogojem, da se s tem število sodnikov, razpoložljivih za sestavo Sodišča, ne zmanjša pod enajst.
  3. Za sestavo Sodišča zadošča kvorum devetih sodnikov.

26. člen

  1. Sodišče sme po svojem sprevidu kadarkoli ustanoviti enega ali več senatov, sestavljenih iz treh ali več sodnikov, kakor pač Sodišče določi, za odločanje o določenih vrstah zadev, na primer o delovnih zadevah in zadevah, ki se nanašajo na tranzit in komunikacije.
  2. Sodišče sme vsak čas ustanoviti senat za odločanje o določeni zadevi. Število sodnikov, ki sestavljajo tak senat, določi Sodišče v sporazumu s strankami.
  3. Senati, ki so predvideni v tem členu, obravnavajo zadeve in odločajo o njih, če pravdne stranke to predlagajo.

27. člen

Za sodbo, ki jo izreče katerikoli izmed senatov, predvidenih v 26. in 29. členu, velja, kakor da jo je izreklo Sodišče.

28. člen

Senati, predvideni v 26. in 29. členu, smejo v soglasju s pravdnimi strankami zasedati in opravljati svoje funkcije tudi drugod, ne le v Haagu.

29. člen

Za hitrejše opravljanje zadev Sodišče vsako leto sestavi senat petih sodnikov, ki sme po predlogu pravdnih strank obravnavati zadeve in odločati o njih po skrajšanem postopku. Razen tega se izbereta dva sodnika, da nadomestita sodnike, ki ne bi mogli sodelovati na zasedanju.

30. člen

  1. Sodišče določi poslovnik, po katerem opravlja svoje funkcije. Sodišče zlasti določi pravila za svoj postopek.
  2. Poslovnik Sodišča lahko predvideva prisednike, ki brez pravice glasovanja sodelujejo pri sejah Sodišča ali njegovih senatov.

31. člen

  1. Sodniki, ki imajo isto državljanstvo kakor katerakoli izmed pravdnih strank, obdržijo pravico, da sodelujejo pri obravnavi o zadevi, ki je pred Sodiščem.
  2. Če ima Sodišče v svojem zboru sodnika, ki ima državljanstvo ene od pravdnih strank, sme vsaka druga pravdna stranka izbrati katerokoli osebo, da sodeluje pri obravnavi kot sodnik. Takšna oseba se mora izbrati predvsem izmed tistih, ki so bili predlagani kot kandidati po 4. in 5. členu.
  3. Če Sodišče v svojem zboru nima nobenega sodnika, ki bi imel državljanstvo kake pravdne stranke, sme sleherna izmed teh izbrati po enega sodnika na način, ki je določen v 2. odstavku tega člena.
  4. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za primere po 26. in 29. členu. V takšnih primerih bo predsednik naprosil, da eden ali, če je treba, dva izmed članov Sodišča, ki sestavljajo senat, prepustijo svoje mesto članom Sodišča, ki so državljani prizadetih strank in, če takih ni ali če ne morejo prisostvovati, sodnikom, ki jih pravdne stranke posebej izberejo.
  5. Če ima več pravdnih strank isti interes, se glede uporabe prejšnjih določb štejejo samo kot ena pravdna stranka. V primeru dvoma odloči Sodišče.
  6. Sodniki, ki se izberejo po določbah 2., 3. in 4. odstavka tega člena, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v 2. členu, v 2. odstavku 17. člena, v 20. in 24. členu tega Statuta. Pri odločanju sodelujejo v pogojih popolne enakosti z drugimi člani Sodišča.

32. člen

  1. Vsak član Sodišča dobiva letno plačo.
  2. Predsednik dobiva poseben letni dodatek.
  3. Podpredsednik dobiva poseben dodatek za vsak dan, v katerem nastopa kot predsednik.
  4. Sodniki, ki so izbrani po 31. členu, pa niso člani Sodišča, dobivajo povračilo za vsak dan, v katerem opravljajo svoje funkcije.
  5. Te plače, dodatke in povračila določi Generalna skupščina. Ne smejo se zmanjševati, dokler služba traja.
  6. Plačo tajnika Sodišča določi Generalna skupščina po predlogu Sodišča.
  7. Pravilnik, ki ga sprejme Generalna skupščina, določi pogoje, pod katerimi se članom Sodišča in tajniku Sodišča dajejo pokojnine ob prenehanju službe, kakor tudi pogoje, pod katerimi se članom Sodišča in tajniku Sodišča povrnejo njihovi potni stroški.
  8. Omenjene plače, dodatki in povračila so oproščeni vseh davščin.

33. člen

Stroške Sodišča krijejo Združeni narodi na način, kakor to določi Generalna skupščina.

II. poglavje - Pristojnost sodišča

34. člen

  1. Samo države smejo biti pravdne stranke v zadevah pred Sodiščem.
  2. Sodišče sme pod pogoji, ki jih predpisuje njegov poslovnik, zahtevati od javnih mednarodnih organizacij informacije v zvezi z zadevami, ki jih obravnava in sme tudi sprejemati informacije, če mu jih take organizacije predlože po svoji lastni pobudi.
  3. Kadar gre v zadevi, predloženi Sodišču, za razlago temeljne listine kakšne javne mednarodne organizacije ali kakšnega meddržavnega dogovora, sklenjenega na podlagi omenjene listine, tajnik Sodišča to sporoči prizadeti javni mednarodni organizaciji in ji pošlje prepise vseh spisov pismenega postopka.

35. člen

  1. Sodišče je dostopno za vse države, ki so pogodbene stranke tega Statuta.
  2. Pogoje, pod katerimi je Sodišče dostopno za druge države, določi Varnostni svet, upoštevajoč posebne določbe, obsežene v veljavnih pogodbah, toda v nobenem primeru ne smejo taki pogoji spravljati pravdnih strank v položaj neenakosti pred Sodiščem.
  3. Kadar je država, ki ni članica Združenih narodov, stranka v kaki pravdni zadevi, določi Sodišče znesek, ki naj ga ta stranka prispeva h kritju stroškov Sodišča. Ta določba se ne uporabi, če takšna država že sodeluje pri kritju stroškov Sodišča.

36. člen

  1. Pristojnost Sodišča se razteza na vse zadeve, ki mu jih stranke predlože, kakor tudi na vse primere, ki so posebej določeni v Ustanovni listini Združenih narodov ali v veljavnih pogodbah in dogovorih.
  2. Države, ki so pogodbene stranke tega Statuta, smejo kadarkoli izjaviti, da v razmerju do vsake druge države, ki sprejme isto obveznost, pripoznavajo kot obvezno ipso facto in brez posebnega sporazuma pristojnosti Sodišča v vseh pravnih sporih, ki se nanašajo na:

    a) razlago kakšne pogodbe,

    b) katerokoli vprašanje mednarodnega prava,

    c) obstoj kakšnega dejstva, ki bi pomenilo, če se ugotovi, kršitev kakšne meddržavne obveznosti,

    d) naravo ali obseg odškodnine, ki se mora dati za kršitev kakšne mednarodne obveznosti.
     

  3. Prej omenjene izjave se lahko dajo brezpogojno ali pod pogojem vzajemnosti med več državami ali med določenimi državami, ali pa za določen čas.
  4. Takšne izjave se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki pošlje njih prepise pogodbenim strankam tega Statuta in tajniku Sodišča.
  5. Izjave, ki so bile dane po 36. členu Statuta Stalnega meddržavnega sodišča in so še v veljavi, se med pogodbenimi strankami tega Statuta štejejo, kot da je z njimi bila sprejeta obvezna pristojnost Meddržavnega sodišča za preostali čas njihove veljavnosti v skladu z njihovimi določbami.
  6. Če nastane spor o tem, ali je Sodišče pristojno, odloči Sodišče.

37. člen

Če kakšna veljavna pogodba ali kakšen veljaven dogovor določa, da se kakšna zadeva predloži sodišču, ki bi ga moralo ustanoviti Društvo narodov, ali pa Stalnemu meddržavnemu sodišču, naj se ta zadeva, kadar gre za pogodbene stranke tega Statuta, predloži Meddržavnemu sodišču.

38. člen

  1. Sodišče, katerega naloga je odločati v skladu z mednarodnim pravom v sporih, ki se mu predložijo, naj uporablja:

    a) meddržavne dogovore, bodisi splošne bodisi posebne, s katerimi so postavljena pravila, ki jih države v sporu izrečno pripoznavajo,

    b) mednarodni običaj kot dokaz obče prakse, ki je sprejeta kot pravo,

    c) obča pravna načela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi,

    d) sodne odločbe, s pridržkom določbe 59. člena, in nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov različnih narodov, kot pomožno sredstvo za ugotavljanje pravnih pravil.

  2. Ta določba ne omejuje pravice Sodišča, da odloča o zadevi ex aequo et bono, če se pravdne stranke o tem sporazumejo.

III. poglavje - Postopek

39. člen

  1. Uradna jezika Sodišča sta francoščina in angleščina. Če se stranke sporazumejo, da se ves postopek vodi v francoščini, se sodba izreče v francoščini. Če se stranke sporazumejo, da se ves postopek vodi v angleščini, se sodba izreče v angleščini.
  2. Če ni sporazuma o tem, kateri jezik naj se uporablja, sme vsaka stranka v svojih izvajanjih pred Sodiščem uporabljati jezik, ki mu daje prednost; sodba Sodišča se izda v francoščini in angleščini. V tem primeru Sodišče hkrati določi, katero od obeh besedil velja za avtentično.
  3. Sodišče sme po predlogu katerekoli stranke dovoliti tej stranki, da uporablja kakšen drug jezik in ne francoščino ali angleščino.

40. člen

  1. Zadeve se predložijo Sodišču, kakor pač narekuje posamezen primer, bodisi s sporočilom posebnega sporazuma o njegovi pristojnosti ali pa s pismeno vlogo, ki sta naslovljena na tajnika Sodišča. V obeh primerih je treba navesti predmet spora in pravdne stranke.
  2. Tajnik Sodišča takoj obvesti o vlogi vse, ki so prizadeti.
  3. Tajnik Sodišča obvesti o tem tudi člane Združenih narodov prek generalnega sekretarja, kakor tudi vse države, ki imajo pravico nastopati pred Sodiščem.

41. člen

  1. Sodišče sme, če meni, da okoliščine tako zahtevajo, naznačiti kakršnekoli začasne ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti, da se zavarujejo pravice sleherne izmed pravdnih strank.
  2. Dokler ni dokončne odločbe, se o predlaganih ukrepih takoj obvestijo pravdne stranke in Varnostni svet.

42. člen

  1. Pravdne stranke predstavljajo njihovi predstojniki.
  2. Pravdnim strankam smejo pred Sodiščem pomagati svetovalci ali pa odvetniki.
  3. Zastopniki, svetovalci in odvetniki strank pred Sodiščem uživajo privilegije in imunitete, ki so jim potrebne za neodvisno opravljanje njihovih dolžnosti.

43. člen

  1. Postopek ima dva dela: pismeni in ustni.
  2. Pismeni postopek je v tem, da se Sodišču pošljejo in pravdnim stranka vročijo vloge, odgovori nanje in po potrebi replike, prav tako pa tudi vsi dokazni spisi in listine.
  3. Te vročitve oskrbi tajnik Sodišča po vrsti in v rokih, kakor določi Sodišče.
  4. Vsaka listina, ki jo je predložila ena od pravdnih strank, se mora vročiti drugi pravdni stranki v overjenem prepisu.
  5. Ustni postopek je v tem, da Sodišče zaslišuje priče in izvedence ter posluša zastopnike strank, svetovalce in odvetnike.

44. člen

  1. Za vročitev vseh sporočil drugim osebam, razen zastopnikom strank, svetovalcem in odvetnikom, se Sodišče obrača neposredno na vlado tiste države, na katere ozemlju je treba sporočilo vročiti.
  2. Ista določba se uporablja, kadar gre za to, da se priskrbijo dokazna sredstva na kraju samem.

45. člen

Obravnave vodi predsednik ali, če ta ne more predsedovati, podpredsednik; če pa sta oba zadržana, predseduje najstarejši izmed navzočih sodnikov.

46. člen

Obravnave pred Sodiščem so javne, razen če Sodišče odloči drugače ali pa če obe pravdni stranki zahtevata, naj se občinstvo ne pripusti.

47. člen

  1. Na vsaki obravnavi se vodi zapisnik, ki ga podpišeta tajnik Sodišča in predsednik.
  2. Samó ta zapisnik je avtentičen.

48. člen

Sodišče izdaja odredbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, določa obliko in roke, v katerih mora vsaka pravdna stranka podati svoje zaključne predloge, in ukrepa vse, kar je v zvezi z izvedbo dokazov.

49. člen

Sodišče sme, celó pred pričetkom obravnave, zahtevati od zastopnikov strank, naj predlože kakršnekoli listine ali dajo kakršnakoli pojasnila. Vsaka odklonitev se dá na zapisnik.

50. člen

Sodišče sme vsak čas poveriti kateremukoli posamezniku, kolegiju, uradu, komisiji ali drugemu organu po svoji izbiri nalogo, da opravi izvedbe ali dá izvedensko mnenje.

51. člen

Med obravnavo je treba pričam in izvedencem postavljati vsa potrebna vprašanja pod pogoji, ki jih predpiše Sodišče v pravilih za postopek, omenjenih v 30. členu.

52. člen

Ko je Sodišče prejelo dokaze in pričevanja v rokih, ki jih je določilo v ta namen, sme zavrniti vse nadaljnje izpovedbe ali dokazne listine, ki bi mu jih ena od pravdnih strank hotela predložiti brez pristanka druge pravdne stranke.

53. člen

  1. Kadarkoli ena od pravdnih strank ne pride pred Sodišče ali opusti obrambo svoje zadeve, sme nasprotna pravdna stranka predlagati Sodišču, naj odloči v korist njenega zahtevka.
  2. Preden Sodišče tako odloči, se mora prepričati ne samo o tem, da je pristojno po določbah 36. in 37. člena, temveč tudi o tem, da je zahtevek dejansko in pravno utemeljen.

54. člen

  1. Ko so zastopniki strank, svetovalci in odvetniki pod vodstvom Sodišča končali svoja izvajanja o zadevi, predsednik razglasi, da je obravnava končana.
  2. Sodišče se umakne k posvetovanju.
  3. Posvetovanja Sodišča so v tajnem zasedanju in ostanejo tajna.

55. člen

  1. O vseh vprašanjih se odloča z večino glasov navzočih sodnikov.
  2. Pri enakem številu glasov ima odločilen glas predsednik ali pa sodnik, ki ga nadomešča.

56. člen

  1. Sodba mora biti obrazložena.
  2. V sodbi se navedejo imena sodnikov, ki so sodelovali pri odločanju.

57. člen

Če sodba, v celoti ali deloma, ne izraža soglasnega mnenja sodnikov, ima vsak sodnik pravico, dodati ji svoje ločeno mnenje.

58. člen

Sodbo podpišeta predsednik in tajnik Sodišča. Prebere se na javni seji, potem ko so bili zastopniki strank obveščeni, tako kakor je treba.

59. člen

Odločba Sodišča je obvezna samó za pravdne stranke in edinole glede tistega posebnega primera.

60. člen

Sodba je dokončna in zoper njo ni pritožbe. Če nastane spor o smislu ali dosegu sodbe, jo Sodišče razloži, če katera od pravdnih strank to zahteva.

61. člen

  1. Predlog za revizijo sodbe se sme vložiti le, če je utemeljen z odkritjem kakega dejstva, ki je take narave, da bi moglo biti odločilno, ki pa pri izrekanju sodbe ni bilo znano Sodišču in tudi ne pravdni stranki, ki predlaga revizijo, vendar vselej pod pogojem, da tako neznanje ni bilo posledica malomarnosti.
  2. Postopek za revizijo se začne z odločbo Sodišča, v kateri Sodišče izrečno ugotovi obstoj novega dejstva, prizna temu tak značaj, da je z njim zadeva godna za revizijo, in izjavlja da je predlog na tej podlagi sprejemljiv.
  3. Sodišče sme zahtevati, da se sodba prej izvrši, preden dovoli pričetek postopka za revizijo.
  4. Predlog za revizijo je treba vložiti najkasneje v šestih mesecih po odkritju novega dejstva.
  5. Po preteku desetih let od dneva sodbe se ne more staviti noben predlog za revizijo.

62. člen

  1. Če je kakšna država mnenja, da bi s sodbo v kakšnem sporu mogel biti prizadet kak njen interes pravne narave, sme predlagati Sodišču, da ji dovoli intervenirati v postopku.
  2. O takšnem predlogu odloči Sodišče.

63. člen

  1. Kadarkoli gre za razlago kakšnega dogovora, pri katerem so pogodbene stranke tudi druge države razen pravdnih strank, tajnik Sodišča to takoj sporoči vsem tem državam.
  2. Vsaka država, ki dobi takšno sporočilo, ima pravico intervenirati v postopku, toda če uporabi to pravico, je razlaga, izrečena v sodbi, enako obvezna tudi zanjo.

64. člen

Če Sodišče ne odloči drugače, nosi vsaka pravdna stranka svoje stroške postopka.

IV. poglavje - Svetovalna mnenja

65. člen

  1. Sodišče sme dati svetovalno mnenje o vsakem pravnem vprašanju po predlogu kateregakoli organa ali ustanove, ki bi bila po Ustanovni listini Združenih narodov ali pa v skladu z njenimi določbami upravičena dati tak predlog.
  2. Vprašanja, glede katerih je Sodišče zaprošeno za svetovalno mnenje, se predložijo Sodišču s pismeno vlogo, v kateri se z vso natančnostjo razloži vprašanje, o katerem je Sodišče zaprošeno za mnenje; tej vlogi se priložijo vse listine, s pomočjo katerih bi se vprašanje moglo razjasniti.

66. člen

  1. Tajnik Sodišča takoj obvesti o vlogi, s katero se prosi za svetovalno mnenje, vse države, ki imajo pravico nastopati pred Sodiščem.
  2. Razen tega pošlje tajnik Sodišča vsaki državi, ki ima pravico nastopati pred Sodiščem, kakor tudi vsaki meddržavni organizaciji, o kateri Sodišče ali, če to ne zaseda, njegov predsednik meni, da bi mogla dati podatke o vprašanju, posebno in neposredno sporočilo, da je Sodišče pripravljeno sprejeti pismena izvajanja v roku, ki ga določi predsednik, ali pa na javni seji, sklicani v ta namen, poslušati ustna izvajanja glede tega vprašanja.
  3. Če kaka taka država, ki ima pravico nastopati pred Sodiščem, ne bi dobila posebnega sporočila, omenjenega v 2. odstavku tega člena, sme izraziti željo, da predloži pismena izvajanja ali da jo Sodišče zasliši; o tem odloči Sodišče.
  4. Države in organizacije, ki so dale pismena ali ustna izvajanja ali pa oboje, smejo dati svoje pripombe k izvajanjem, ki so jih dale druge države ali organizacije, v obliki, obsegu in rokih, ki jih v vsakem posameznem primeru določi Sodišče ali, če to ne zaseda, njegov predsednik. V ta namen tajnik Sodišča o pravem času sporoči vsa taka pismena izvajanja državam in organizacijam, ki so same predložile svoja izvajanja.

67. člen

Sodišče razglasi svoja svetovalna mnenja na javni seji, o kateri so bili poprej obveščeni generalni sekretar in predstavniki neposredno prizadetih članov Združenih narodov, drugih držav in meddržavnih organizacij.

68. člen

Pri opravljanju svojih svetovalnih funkcij se bo Sodišče ravnalo tudi po tistih določbah tega Statuta, ki se uporabljajo za pravdne zadeve, in to v obsegu, v katerem se po njegovi presoji lahko uporabljajo.

V. poglavje - Spremembe

69. člen

Spremembe tega Statuta se sprejemajo po istem postopku, kakor je določen v Ustanovni listini Združenih narodov za spremembe te Ustanovne listine, vendar z upoštevanjem vseh določb, ki bi jih sprejela Generalna skupščina po priporočilu Varnostnega sveta glede sodelovanja tistih držav, ki so pogodbene stranke tega Statuta, a niso članice Združenih narodov.

70. člen

Sodišče sme s pismenimi sporočili generalnemu sekretarju predlagati spremembe tega Statuta, ki se mu zdijo potrebne, da bi se preučile v skladu z določbami 69. člena.