2. maj 2010 - Na sedežu ZN v New Yorku se v ponedeljek začenja nova pregledna konferenca izvajanja določil Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Med podpisnicami je skupaj 189 držav, med njimi tudi Slovenija. Zadnja podobna konferenca je potekala pred petimi leti, kjer pa države niso uspele doseči soglasja o sklepni izjavi.

Leta 2005 so se ponavljali stari spori med jedrskimi državami oziroma tistimi, ki imajo jedrsko orožje in jih NPT zavezuje, da delajo v smeri jedrske razorožitve doma. Države brez jedrskega orožja pa pogodba zavezuje, da do njega ne skušajo priti. NPT govori tudi o promociji sodelovanja pri miroljubni uporabi jedrske energije, vendar pa se države ponavadi sprejo med seboj zaradi drugih dveh stebrov, to je razorožitve oziroma neširitve.

NPT je bila pripravljena za podpis leta 1968, veljati pa je začela marca leta 1970. Od takrat naprej je državam uspelo doseči dogovor glede sklepne deklaracije leta 1975, 1985 in 2000. Leta 1980, 1990 in 2005, ko so se sprli glede tega. ali bo prioriteta neširitev ali razorožitev, pa so se razšli brez dogovora. Tokratna pregledna konferenca bo sicer trajala do konca meseca maja, vendar pa bo plenarni del z govori predstavnikov držav potekal že v četrtek 6. maja.

NPT je edina multilateralna mednarodna pogodba, ki jedrske sile zavezuje, da se razorožijo, čeprav pa ni nobene časovne opredelitve. Ameriški predsednik Barack Obama sicer govori o svoji viziji sveta brez jedrskega orožja, vendar pa je realnost takšna, kot jo je opisal francoski predsednik Nicolas Sarkozy pred tedni na vrhu o jedrski varnosti v Washingtonu, ko je dejal, da se Francija v tako nevarnem svetu, kot je današnji, ne bo enostransko razorožila.

ZDA dajejo tej pregledni konferenci malce večji pomen, ker je del Obamove "jedrske" ofenzive, ki jo je začel s podpisom nove pogodbe o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve z ruskim kolegom Dimitrijem Medvedjevom aprila v Pragi ter nadaljeval z novo jedrsko strategijo ZDA, ki obljublja, da ZDA ne bodo napadale držav, ki spoštujejo NPT in nimajo jedrskega orožja. Prav tako je pripravil vrh o jedrski varnosti, na katerem so dosegli soglasje, da je potrebno jedrske materiale zavarovati.

Na poti do jedrske razorožitve od petih uradnih jedrskih držav, ki so tudi članice NPT in Varnostnega sveta ZN (ZDA, Rusija, Francija, Kitajska, Velika Britanija), najbolj napredujeta ZDA in Rusija, ki imata tudi 90 odstotkov vseh zalog tovrstnega orožja. Obama s svojimi pobudami skuša pridobiti več verodostojnosti pri državah brez jedrskega orožja, da bi se te bolj držale neširitve, vendar pa francosko stališče kaže, da je pot do uresničitve NPT še zelo dolga.

Jedrsko orožje imajo tudi Indija, Pakistan in Izrael, ki niso članice NPT, prav tako tudi Severna Koreja, ki se je iz pogodbe umaknila leta 2003. Ena od tem pogovora na tokratni konferenci, ki ji predseduje veleposlanik Filipinov Libran Nuevas Cabactulan, bodo tudi ukrepi proti državam, ki se umaknejo iz pogodbe, vrstili pa se bodo pozivi prej naštetim, da se "včlanijo".

ZDA zaradi pomena, ki ga pripisujejo konferenci, v New York pošiljajo državno sekretarko Hillary Clinton. Na ministrski ravni sodeluje skupaj okrog 30 držav, med njimi pa ni Slovenije, ki jo bo na konferenci zastopala veleposlanica pri ZN Sanja Štiglic. Njen govor bo na vrsti v sredo popoldne po krajevnem času. Po informacijah iz MZZ je minister Samuel Žbogar najprej nameraval odpotovati v New York, vendar pa ostaja v Sloveniji zaradi parlamentarne razprave o referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško.

Glede na seznam nastopajočih pa prihaja iranski predsednik Mahmud Ahmedinedžad, ki pa mu ZDA do sobote zvečer še niso izdale vizuma. Iran bo tako država z najvišjim zastopstvom na konferenci, iz Teherana pa prihajajo napovedi, da bo Ahmedinedžad podal nekaj predlogov za reformo NPT. Med stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN sicer medtem še naprej potekajo pogovori o morebitnih novih sankcijah proti Iranu zaradi jedrskega programa.

Vir: STA in Dnevnik