Prihodnost, kot si jo želimo

Ban Ki-moon (Foto - ZN)Članek Ban Ki-moona, generalnega sekretarja Združenih narodov

Pred dvajsetimi leti je bil Vrh Zemlje. Svetovni voditelji so se zbrali v Riu de Janeiru in dogovorili o ambicioznem načrtu za bolj varno prihodnost. Poskusili so uravnotežiti težnje po stabilni gospodarski rasti in potrebe naraščajočega prebivalstva z nujnostjo ohranjanja našega planeta in njegovih najbolj dragocenih virov, kot so zemlja, zrak in voda. Vsi so se strinjali, da je edini možen način prekinitev starega gospodarskega modela in izum novega. Poimenovali so ga trajnostni razvoj.

Dve desetletji kasneje se človeštvo sooča z zelo podobnimi izzivi kot takrat, vendar so še bolj obsežni. Počasi smo prišli do spoznanja, da smo vstopili v novo obdobje. Nekateri celo pravijo, da gre za novo geološko dobo, ko človekova dejavnost bistveno spreminja dinamiko na Zemlji.

Svetovna gospodarska rast na prebivalca v kombinaciji z naraščajočim svetovnim prebivalstvom (lani že 7 milijard) predstavlja izjemno breme za že tako občutljive ekosisteme. Sicer se zavedamo, da ne moremo neprestano le trošiti in na takšen način dosegati blaginjo, vendar še vedno nismo sprejeli očitne in edine možne rešitve problema potrošnje, ki je bila znana že pred dvajsetimi leti; v mislih imam trajnostni razvoj.

Na srečo še imamo drugo priložnost, da tokrat resnično ukrepamo. V manj kot mesecu dni se bodo svetovni voditelji znova zbrali v Riu, tokrat na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki nosi kratico Rio+20. Konferenca v Riu ponovno ponuja zgodovinsko priložnost, da pritisnemo na tipko "reset" in uberemo novo pot proti prihodnosti, ki uravnava gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti splošne blaginje in blaginje vsakega posameznika.

Konference se bo udeležilo več kot 130 predsednikov držav in vlad, po ocenah pa se jim bo pridružilo okoli 50.000 drugih akterjev, med njimi vodje podjetij, župani, aktivisti in vlagatelji. Zbrane lahko označimo kot globalno koalicijo za spremembe. Žal uspeh konference ni zagotovljen. Če želimo naš svet ohraniti za prihodnje generacije, kar je resen izziv, potrebujemo močna partnerstva in polno podporo svetovnih voditeljev, pa naj bodo slednji iz bogate ali revne države, majhne ali velike. Njihov poglavitni izziv je, da najdejo skupni jezik za oblikovanje agende, ki bo omogočala korenite spremembe. Sprožiti morajo konceptualno revolucijo in tako postaviti temelje za dinamiko trajnostne rasti v 21. stoletju in naprej.

Vsebino agende, ki naj bi bila v skladu z željami njihovih sodržavljanov, bodo določili nacionalni voditelji. Če lahko na tej točki podam nasvet kot generalni sekretar Združenih narodov, menim, da se mora agenda osredotočati na tri "grozde" rezultatov, ki jih vidim kot želeni izid konference Rio+20.

Prvič, konferenca Rio+20 naj bo navdih za nov način razmišljanja in ukrepanja. Jasno je, da se stari ekonomski model ruši. Rast se na več področjih ustavlja, primanjkuje delovnih mest, prepad med bogatimi in revnimi se poglablja, priče smo skrb zbujajočemu pomanjkanju hrane, goriva in naravnih virov, od katerih smo odvisni.

V Riu bodo pogajalci poskušali graditi na uspehu razvojnih ciljev tisočletja, ki so na milijone ljudi spravili iz revščine. Prav osredotočenost na trajnost lahko ponudi tisto, čemur ekonomisti pravijo "trodelna spodnja meja", in sicer z delovnimi mesti gnana gospodarska rast v kombinaciji z okoljevarstvom in socialno vključenostjo.

Drugič, konferenca Rio+20 naj bo o ljudeh. Naj bo srečanje o ljudeh, ki ponuja konkretno upanje za dejansko izboljšanje njihovega vsakdanjega življenja. Pogajalci imajo možnost, da se še pred pogajanji zavzamejo za prihodnost brez lakote. Zavzemati se moramo, da ne bo več podhranjenih otrok, zavržene hrane in družb, kjer ni dovolj hrane za vse.

Konferenca Rio+20 mora dati glas tudi tistim, ki ga bolj redko dobijo; ženske in mladi. Ženske "podpirajo pol neba", zato si zaslužijo enakopraven položaj v družbi. Moramo jih opolnomočiti kot gonilno silo gospodarske dinamike in družbenega razvoja. Mladi pa so naša prihodnost. Vprašati se moramo, ali zanje ustvarimo dovolj priložnosti. Vsako leto vstopi na trg dela skoraj 80 milijonov mladih.

Tretjič, konferenca Rio+20 naj bo poziv proti onesnaževanju. Mati Zemlja je bila in je še vedno prijazna do nas. Bodimo tudi mi do nje in spoštujmo njene naravne meje. V Riu morajo voditelji pozvati k bolj trajnostni rabi naravnih virov. Naše oceane je potrebno zaščititi, kot tudi vire pitne vode, zrak in gozdove. Naša mesta morajo postati bolj prijetno življenjsko okolje. Naj bodo prostor, kjer živimo, v večji harmoniji z naravo.

Na konferenci Rio+20 bom pozval vlade, podjetja in druge akterje, da podprejo mojo iniciativo trajnostne energije za vse. Njen cilj je univerzalni dostop do trajnostne energije ter podvojitev energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije do leta 2030.

Ker je ogromno današnjih izzivov globalnih, od nas zahtevajo globalni odziv. Uspe nam lahko s skupnimi močmi in posledično močnimi partnerstvi. Zdaj ni čas za nesmiselne prepire. Za svetovne voditelje in njihove sodržavljane je konferenca dobra priložnost, da se združijo v skupnem cilju in okoli skupne vizije naše deljene prihodnosti, kot si je sami želimo.

Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju

Kategorija: