Nous sommes courage

(Foto - splet)Jutro 22. marca si bo marsikateri prebivalec Bruslja zapomnil kot najhujšo moro svojega življenja, celoten svet pa kot ponoven napad na Evropo, na vrednote, ki smo jih in jih tudi bomo zagovarjali v prihodnosti. Kot so poudarili ZN terorizem napada vrednote, ki so zapisane v Ustanovni listini: spoštovanje, človekove pravice, pravna država, pravo vojne, pravila o zaščiti civilistov med vojnim stanjem, strpnost med ljudmi in narodi, mirno reševanje spora ter uspeva v okolju obupa, ponižanja, revščine, političnega zatiranja, ekstremizma in zlorabe človekovih pravic. Gre za napad na vsakega izmed nas Evropejcev in gre za napad na celotno Evropo.

Kljub temu, da nas vsak napad znova globoko pretrese in sproži val žalovanja ter solidarnosti po celem svetu, pa le-ti žal niso nič novega in postajajo del našega vsakdana. Ko si je svet opomogel od Pariza, se je zgodil Istanbul, nato Bruselj. Vprašanje, ki sproža grozo in nemir ostaja: Kaj sledi Bruslju?

Eden izmed prvih terorističnih napadov v Evropi se je zgodil davnega enaindvajsetega decembra 1988, ko je na letalu Pan Am, ki je letelo iz New Yorka proti Londonu, eksplodirala bomba nad škotskim mesto Lockerbie, ki je povzročila smrt 259 potnikov in 11 ljudi v mestu. V letih, ki so sledila, je bilo v Evropi prelite veliko krvi. Najpogosteje napade države pa so bile: Francija (1995, 2012, 2015, 2016), Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (poleg leta 1988 je bila napadena še leta 1998, 2005, 2013), Finska (2002), Španija (2004), Norveška (2011), Bolgarija (2012) in Belgija (2014, 2016).

ZN se že vrsto let borijo proti terorizmu. Tako so prvi mednarodni instrument za boj proti terorizmu sprejeli že 14. decembra 1973 v New Yorku: Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju kaznivih dejanj zoper osebe pod mednarodno zaščito, vštevši diplomatske agente, ki zavezujejo tudi Republiko Slovenijo.

Vidno vlogo ima v boju proti terorizmu ima Varnostni svet ZN, ki je v izjavi za javnost, ki je sledila terorističnemu napadu na Bruselj, poudaril, da je potrebno okrepiti regionalno in mednarodno izmenjavo informacij med državami in začeti izvajati ukrepe v skladu z resolucijami 2199 (2015) in 2253 (2015) ter tako preprečijo nadaljnje teroristične napade. Varnostni svet je z resolucijo 1373 ustanovil Odbor za boj proti terorizmu (CTC). Resolucija je bila sprejeta soglasno 28. septembra 2001, neposredno po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra. Odbor, ki ga sestavlja vseh 15 članic Varnostnega sveta, je zadolžen za spremljanje izvajanja resolucije 1373 (2001), ki je od držav članic ZN zahtevala sprejetje številnih ukrepov za povečanje njihove pravne in institucionalne sposobnosti za boj proti teroristični dejavnost tako v njihovih regijah kot tudi po vsem svetu. Resolucija je predvidevala sprejetje naslednjih ukrepov: kriminalizacija financiranja terorizma, zamrznitev vseh sredstev oseb, ki so vpletena v teroristična dejanja, zamrznitev vseh oblik finančne podpore terorističnim skupina, preprečiti zagotavljanje varnega zatočišča ali podpore teroristom, sodelovanje med državami članicami glede nevarnosti pripravljanja, izvajanja, preiskovanja, izročitve in kazenskega pregona oseb, ki so vključena v takšna dejanja ter kriminalizirati aktivno in pasivno pomoč teroristom v okviru domačega prava. Resolucija tudi poziva države, da v najkrajšem možnem času postanejo pogodbenice ustreznih mednarodnih pravnih instrumentov za boj proti terorizmu.

V mesecu januarju in februarju je Varnostni svet v skladu z resolucijami o ISIS, Al-Kaidi in z njimi povezanimi osebami, skupinami, podjetji in subjekti, odobril vpis večjega števila posameznikov na seznam nevarnih posameznikov, za katere velja zamrznitev sredstev, prepoved potovanja in embargo orožja.

Jefferry Feltman, namestnik Generalnega sekretarja za politične zadeve je predstavil poročilo generalnega sekretarja, ki se je nanašalo na resolucijo 2253 iz leta 2015, ki opisuje grožnjo ISIS mednarodni varnosti in miru. Feltman je poudaril, da ISIS zaradi različnih finančnih virov in povezav z organiziranimi kriminalnimi skupinami in zavezništvom z drugimi terorističnimi skupinami, z lahkoto širi svoje delovanje po različnih regijah. Poročilo je izpostavilo problem hudega kršenja človekovih pravic na območjih pod nadzorom ISIS, vključno z množičnimi usmrtitvami, mučenjem, amputacijami, zasužnjevanjem in analiziralo njihov vir financiranja.

Feltman je izpostavil, da imajo države članice ZN, ZN in ostale mednarodne organizacije odgovornost boja proti terorizmu ter da je v tem trenutku bistveno, da se nadaljuje z izvajanjem že sprejetih ukrepov. V poročilu je bil zopet izpostavljena zahteva po zatiranju financiranja terorizma, preprečevanje rekrutiranje novih borcev, vključno s preventivnimi ukrepi glede rekrutiranja otrok in mladine.

Z naraščajočimi in vse pogostejšimi terorističnimi grožnjami se je začelo okrepljeno delovanje različnih organizacij ZN. Tako sta osemnajstega marca Medregijski raziskovalni inštitut ZN za kriminal in pravico (UNICRI), s sedežem v Torinu, Italija, in izvršilni direktorat odbora Varnostnega sveta za boj proti terorizmu (CTED) potrdila svojo zavezanost, da bosta tesneje sodelovala pri vprašanjih boja proti terorizmu, predvsem pri fenomenu tujega terorističnega borca (FTF) v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 2178 (2014). Obe strani sta na srečanju, ki je potekalo v New Yorku, opredelili potrebo po poglobljeni analizi pojava FTF.

Januarja je Evro policijski urad (EUROPOL) v Haagu odprl nov protiteroristični center, katerega namen je boljši pretok in izmenjava informacij ter vzpostavljanje povezav med terorističnimi grožnjami in drugimi vrstami kaznivih dejanj, za kar se zavzemajo tudi ZN, saj med varnostnimi in tajnimi službami v Evropi ni bilo ustrezne komunikacije.

Kljub grozotam, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, Evropa trdno stoji za svojimi prepričanji in se ne misli predati v vojni proti teroristom.

Pripravila: Andreja Friškovec

Kategorija: