I. poglavje - Organizacija sodišča

2. člen

Sodišče je zbor neodvisnih sodnikov, izvoljenih ne glede na njihovo državljanstvo izmed oseb z visokim moralnim ugledom, ki izpolnjujejo pogoje, kakršni se v njihovih državah zahtevajo za opravljanje najvišjih sodnih služb, ali pa so pravniki, ki so priznani strokovnjaki v mednarodnem pravu.

3. člen

  1. Sodišče je sestavljeno iz petnajstih članov, od katerih sme biti samo eden državljan iste države.
  2. Oseba, ki bi se glede članstva v Sodišču mogla šteti za državljana več kakor ene države, se bo štela za državljana tiste države, v kateri redno izvršuje svoje državljanske in politične pravice.

4. člen

  1. Člane Sodišča izvolita v skladu z naslednjimi določbami Generalna skupščina in Varnostni svet s seznama oseb, ki jih predlagajo državne skupine Stalnega razsodišča.
  2. Kadar gre za člane Združenih narodov, ki niso zastopani v Stalnem razsodišču, predlagajo kandidate državne skupine, ki jih v ta namen določijo njihove vlade pod istimi pogoji, kakor jih za člane Stalnega razsodišča predpisuje 44. člen Haaškega dogovora iz leta 1907 o mirnem reševanju mednarodnih sporov.
  3. Generalna skupščina po priporočilu Varnostnega sveta določi, če ni posebnega dogovora, pogoje, pod katerimi sme sodelovati pri volitvah članov Sodišča država, ki je pogodbena stranka tega Statuta, a ni članica Združenih narodov.

5. člen

  1. Najmanj tri mesece pred dnevom volitev se generalni sekretar Združenih narodov pismeno obrne na člane Stalnega razsodišča, ki pripadajo državam, ki so pogodbene stranke tega Statuta, kakor tudi na člane državnih skupin, imenovanih po 2. odstavku 4. člena, s povabilom, naj prek državnih skupin v predpisanem roku predlagajo osebe, ki bi mogle sprejeti dolžnosti člana Sodišča.
  2. Nobena skupina ne sme predlagati več kakor štiri osebe, izmed katerih imata največ dve osebi državljanstvo države, ki ji pripada skupina. V nobenem primeru ne sme število kandidatov, ki jih predlaga kaka skupina, biti večje kakor dvojno število mest, ki jih je treba zasesti.

6. člen

Priporoča se vsaki skupini, naj se v domači državi prej, preden predloži kandidate, posvetuje z najvišjim sodiščem, s pravnimi fakultetami in pravnimi šolami, z akademijami in oddelki mednarodnih akademij v domači državi, ki se ukvarjajo s preučevanjem prava.

7. člen

  1. Generalni sekretar sestavlja po abecednem redu seznam vseh tako predlaganih oseb. Izvoljene smejo biti samo te osebe, razen v primeru, predpisanem v 2. odstavku 12. člena.
  2. Generalni sekretar sporoča ta seznam Generalni skupščini in Varnostnemu svetu.

8. člen

Generalna skupščina in Varnostni svet volita člane Sodišča neodvisno drug od drugega.

9. člen

Pri vsakih volitvah naj volivci gledajo ne samo na to, da morajo osebe, ki naj jih izvolijo, vsaka posebej spolnjevati postavljene pogoje, temveč tudi na to, da se zagotovi, da bodo v zboru kot celoti zastopane najbolj pomembne oblike civilizacije in poglavitni pravni sistemi sveta.

10. člen

  1. Za izvoljene se štejejo kandidati, ki dobijo absolutno večino glasov v Generalni skupščini in Varnostnem svetu.
  2. Vsa glasovanja v Varnostnem svetu, bodisi za izvolitev sodnikov, bodisi za imenovanje članov komisije, določene dalje v 12. členu, se opravijo brez kakršnegakoli razlikovanja med stalnimi in nestalnimi člani Varnostnega sveta.
  3. V primeru, da dobi več kakor en državljan iste države absolutno večino glasov v Generalni skupščini in Varnostnem svetu, se šteje za izvoljenega samo najstarejši od njih.

11. člen

Če po prvem volilnem sestanku ostane eno ali več mest nezasedenih, bo drugi in, če je treba, še tretji volilni sestanek.

12. člen

  1. Če tudi po tretjem volilnem sestanku ostane še nezasedeno eno ali več mest, se lahko kadarkoli na zahtevo bodisi Generalne skupščine ali pa Varnostnega sveta sestavi skupna komisija šestih članov, od katerih tri imenuje Generalna skupščina in tri Varnostni svet, z nalogo, da z absolutno večino glasov izbere za vsako še nezasedeno mesto po eno ime, ki naj se predloži Generalni skupščini in Varnostnemu svetu, da ga vsak zase sprejmeta.
  2. Če se skupna komisija soglasno sporazume glede katerekoli osebe, ki spolnjuje postavljene pogoje, lahko njeno ime vpiše v svoj seznam, tudi če ga prej ni bilo v seznamu predlaganih oseb, omenjenem v 7. členu.
  3. Če se skupna komisija prepriča, da ji ne bo uspelo zagotoviti izvolitev, tedaj bodo že izvoljeni člani Sodišča v roku, ki ga določi Varnostni svet, popolnili nezasedena mesta na ta način, da bodo izbrali ostale člane Sodišča izmed kandidatov, ki so dobili glasove bodisi v Generalni skupščini ali pa v Varnostnem svetu.
  4. V primeru, da je število glasov med sodniki enako, odloči glas najstarejšega sodnika.

13. člen

  1. Člani Sodišča se izvolijo za devet let in smejo biti ponovno izvoljeni; vendar glede sodnikov, izvoljenih pri prvih volitvah, poteče službena doba petim sodnikom ob koncu treh let in drugim petim sodnikom ob koncu šestih let.
  2. Sodniki, katerih službena doba poteče ob koncu prej omenjenih začetnih dob treh in šestih let, se določijo z žrebanjem, ki ga opravi generalni sekretar takoj po končanih prvih volitvah.
  3. Člani Sodišča opravljajo svoje dolžnosti vse dotlej, dokler jih ne nadomestijo drugi. Tudi če so nadomeščeni, naj dokončajo vse pravdne zadeve, ki so jih začeli reševati.
  4. Če kak član Sodišča odstopi, se izjava o odstopu naslovi na predsednika, da jo ta sporoči generalnemu sekretarju. S tem zadnjim sporočilom postane mesto izpraznjeno.

14. člen

Izpraznjena mesta se popolnijo po istem postopku, kakor je predpisan za prve volitve, vendar z upoštevanjem tele določbe: generalni sekretar v enem mesecu po izpraznitvi mesta razpošlje povabila, predpisana v 5. členu, Varnostni svet pa določi dan volitev.

15. člen

Član Sodišča, ki je izvoljen, da nadomesti člana, ki mu službena doba še ni potekla, opravlja službo do poteka službene dobe svojega prednika.

16. člen

  1. Noben član Sodišča ne sme opravljati nikakršne politične ali upravne funkcije niti ne sme sprejeti nikakršne druge zaposlitve poklicne narave.
  2. V primeru dvoma odloči Sodišče.

17. člen

  1. Noben član Sodišča ne sme v nobeni pravdni zadevi nastopati kot zastopnik strank, svetovalec ali odvetnik.
  2. Noben član ne sme sodelovati pri odločanju o nobeni zadevi, v kateri je poprej nastopal kot zastopnik, svetovalec ali odvetnik katere izmed pravdnih strank ali kot član državnega ali meddržavnega sodišča ali kot član anketne komisije ali v katerikoli drugi lastnosti.
  3. V primeru dvoma odloči Sodišče.

18. člen

  1. Noben član Sodišča ne more biti razrešen svojih funkcij, razen če je po soglasnem mnenju drugih članov prenehal spolnjevati postavljene pogoje.
  2. Tajnik Sodišča to uradno sporoči generalnemu sekretarju.
  3. S tem sporočilom postane mesto izpraznjeno.

19. člen

Člani Sodišča pri opravljanju svoje sodne službe uživajo diplomatske privilegije in imunitete.

20. člen

Vsak član Sodišča mora pred nastopom svoje službe na javni seji slovesno izjaviti, da bo opravljal svoje dolžnosti nepristransko in vestno.

21. člen

  1. Sodišče si izvoli predsednika in podpredsednika za tri leta; obadva smeta biti ponovno izvoljena.
  2. Sodišče imenuje svojega tajnika in sme ukreniti, da se namestijo drugi uslužbenci, ki bi bili potrebni.

22. člen

  1. Sedež Sodišča je v Haagu. Vendar to Sodišče ne ovira, da ne bi zasedalo in opravljalo svojih funkcij kjerkoli drugje, kadar bi se mu to zdelo zaželêno.
  2. Predsednik in tajnik Sodišča morata prebivati na sedežu Sodišča.

23. člen

  1. Sodišče zaseda stalno razen med sodnimi počitnicami, katerih čas in trajanje določi Sodišče.
  2. Člani Sodišča imajo pravico do občasnega dopusta, katerega čas in trajanje določi Sodišče, upoštevaje razdalje med Haagom in domom vsakega posameznega sodnika.
  3. Člani Sodišča so dolžni biti stalno na razpolago Sodišču, razen kadar so na dopustu ali kadar so zadržani zaradi bolezni ali iz drugih resnih razlogov, s katerimi se morajo, kakor je treba, opravičiti predsedniku.

24. člen

  1. Če kakšen član Sodišča iz kakšnega posebnega razloga meni, da ne bi smel sodelovati pri odločanju o določeni zadevi, sporoči to predsedniku.
  2. Če predsednik meni, da kateri od članov Sodišča iz kakšnega posebnega razloga ne bi smel sodelovati pri obravnavi določene zadeve, mu to sporoči.
  3. Če v takšnih primerih član Sodišča in predsednik ne soglašata, odloči Sodišče.

25. člen

  1. Sodišče zaseda v polni sestavi, razen kadar ta Statut izrecno predpisuje drugače.
  2. Poslovnik Sodišča lahko določa, da se v skladu z okoliščinami in po vrstnem redu eden ali več sodnikov oproste sodelovanja pri obravnavi, pod pogojem, da se s tem število sodnikov, razpoložljivih za sestavo Sodišča, ne zmanjša pod enajst.
  3. Za sestavo Sodišča zadošča kvorum devetih sodnikov.

26. člen

  1. Sodišče sme po svojem sprevidu kadarkoli ustanoviti enega ali več senatov, sestavljenih iz treh ali več sodnikov, kakor pač Sodišče določi, za odločanje o določenih vrstah zadev, na primer o delovnih zadevah in zadevah, ki se nanašajo na tranzit in komunikacije.
  2. Sodišče sme vsak čas ustanoviti senat za odločanje o določeni zadevi. Število sodnikov, ki sestavljajo tak senat, določi Sodišče v sporazumu s strankami.
  3. Senati, ki so predvideni v tem členu, obravnavajo zadeve in odločajo o njih, če pravdne stranke to predlagajo.

27. člen

Za sodbo, ki jo izreče katerikoli izmed senatov, predvidenih v 26. in 29. členu, velja, kakor da jo je izreklo Sodišče.

28. člen

Senati, predvideni v 26. in 29. členu, smejo v soglasju s pravdnimi strankami zasedati in opravljati svoje funkcije tudi drugod, ne le v Haagu.

29. člen

Za hitrejše opravljanje zadev Sodišče vsako leto sestavi senat petih sodnikov, ki sme po predlogu pravdnih strank obravnavati zadeve in odločati o njih po skrajšanem postopku. Razen tega se izbereta dva sodnika, da nadomestita sodnike, ki ne bi mogli sodelovati na zasedanju.

30. člen

  1. Sodišče določi poslovnik, po katerem opravlja svoje funkcije. Sodišče zlasti določi pravila za svoj postopek.
  2. Poslovnik Sodišča lahko predvideva prisednike, ki brez pravice glasovanja sodelujejo pri sejah Sodišča ali njegovih senatov.

31. člen

  1. Sodniki, ki imajo isto državljanstvo kakor katerakoli izmed pravdnih strank, obdržijo pravico, da sodelujejo pri obravnavi o zadevi, ki je pred Sodiščem.
  2. Če ima Sodišče v svojem zboru sodnika, ki ima državljanstvo ene od pravdnih strank, sme vsaka druga pravdna stranka izbrati katerokoli osebo, da sodeluje pri obravnavi kot sodnik. Takšna oseba se mora izbrati predvsem izmed tistih, ki so bili predlagani kot kandidati po 4. in 5. členu.
  3. Če Sodišče v svojem zboru nima nobenega sodnika, ki bi imel državljanstvo kake pravdne stranke, sme sleherna izmed teh izbrati po enega sodnika na način, ki je določen v 2. odstavku tega člena.
  4. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za primere po 26. in 29. členu. V takšnih primerih bo predsednik naprosil, da eden ali, če je treba, dva izmed članov Sodišča, ki sestavljajo senat, prepustijo svoje mesto članom Sodišča, ki so državljani prizadetih strank in, če takih ni ali če ne morejo prisostvovati, sodnikom, ki jih pravdne stranke posebej izberejo.
  5. Če ima več pravdnih strank isti interes, se glede uporabe prejšnjih določb štejejo samo kot ena pravdna stranka. V primeru dvoma odloči Sodišče.
  6. Sodniki, ki se izberejo po določbah 2., 3. in 4. odstavka tega člena, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v 2. členu, v 2. odstavku 17. člena, v 20. in 24. členu tega Statuta. Pri odločanju sodelujejo v pogojih popolne enakosti z drugimi člani Sodišča.

32. člen

  1. Vsak član Sodišča dobiva letno plačo.
  2. Predsednik dobiva poseben letni dodatek.
  3. Podpredsednik dobiva poseben dodatek za vsak dan, v katerem nastopa kot predsednik.
  4. Sodniki, ki so izbrani po 31. členu, pa niso člani Sodišča, dobivajo povračilo za vsak dan, v katerem opravljajo svoje funkcije.
  5. Te plače, dodatke in povračila določi Generalna skupščina. Ne smejo se zmanjševati, dokler služba traja.
  6. Plačo tajnika Sodišča določi Generalna skupščina po predlogu Sodišča.
  7. Pravilnik, ki ga sprejme Generalna skupščina, določi pogoje, pod katerimi se članom Sodišča in tajniku Sodišča dajejo pokojnine ob prenehanju službe, kakor tudi pogoje, pod katerimi se članom Sodišča in tajniku Sodišča povrnejo njihovi potni stroški.
  8. Omenjene plače, dodatki in povračila so oproščeni vseh davščin.

33. člen

Stroške Sodišča krijejo Združeni narodi na način, kakor to določi Generalna skupščina.