III. poglavje - Postopek

39. člen

  1. Uradna jezika Sodišča sta francoščina in angleščina. Če se stranke sporazumejo, da se ves postopek vodi v francoščini, se sodba izreče v francoščini. Če se stranke sporazumejo, da se ves postopek vodi v angleščini, se sodba izreče v angleščini.
  2. Če ni sporazuma o tem, kateri jezik naj se uporablja, sme vsaka stranka v svojih izvajanjih pred Sodiščem uporabljati jezik, ki mu daje prednost; sodba Sodišča se izda v francoščini in angleščini. V tem primeru Sodišče hkrati določi, katero od obeh besedil velja za avtentično.
  3. Sodišče sme po predlogu katerekoli stranke dovoliti tej stranki, da uporablja kakšen drug jezik in ne francoščino ali angleščino.

40. člen

  1. Zadeve se predložijo Sodišču, kakor pač narekuje posamezen primer, bodisi s sporočilom posebnega sporazuma o njegovi pristojnosti ali pa s pismeno vlogo, ki sta naslovljena na tajnika Sodišča. V obeh primerih je treba navesti predmet spora in pravdne stranke.
  2. Tajnik Sodišča takoj obvesti o vlogi vse, ki so prizadeti.
  3. Tajnik Sodišča obvesti o tem tudi člane Združenih narodov prek generalnega sekretarja, kakor tudi vse države, ki imajo pravico nastopati pred Sodiščem.

41. člen

  1. Sodišče sme, če meni, da okoliščine tako zahtevajo, naznačiti kakršnekoli začasne ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti, da se zavarujejo pravice sleherne izmed pravdnih strank.
  2. Dokler ni dokončne odločbe, se o predlaganih ukrepih takoj obvestijo pravdne stranke in Varnostni svet.

42. člen

  1. Pravdne stranke predstavljajo njihovi predstojniki.
  2. Pravdnim strankam smejo pred Sodiščem pomagati svetovalci ali pa odvetniki.
  3. Zastopniki, svetovalci in odvetniki strank pred Sodiščem uživajo privilegije in imunitete, ki so jim potrebne za neodvisno opravljanje njihovih dolžnosti.

43. člen

  1. Postopek ima dva dela: pismeni in ustni.
  2. Pismeni postopek je v tem, da se Sodišču pošljejo in pravdnim stranka vročijo vloge, odgovori nanje in po potrebi replike, prav tako pa tudi vsi dokazni spisi in listine.
  3. Te vročitve oskrbi tajnik Sodišča po vrsti in v rokih, kakor določi Sodišče.
  4. Vsaka listina, ki jo je predložila ena od pravdnih strank, se mora vročiti drugi pravdni stranki v overjenem prepisu.
  5. Ustni postopek je v tem, da Sodišče zaslišuje priče in izvedence ter posluša zastopnike strank, svetovalce in odvetnike.

44. člen

  1. Za vročitev vseh sporočil drugim osebam, razen zastopnikom strank, svetovalcem in odvetnikom, se Sodišče obrača neposredno na vlado tiste države, na katere ozemlju je treba sporočilo vročiti.
  2. Ista določba se uporablja, kadar gre za to, da se priskrbijo dokazna sredstva na kraju samem.

45. člen

Obravnave vodi predsednik ali, če ta ne more predsedovati, podpredsednik; če pa sta oba zadržana, predseduje najstarejši izmed navzočih sodnikov.

46. člen

Obravnave pred Sodiščem so javne, razen če Sodišče odloči drugače ali pa če obe pravdni stranki zahtevata, naj se občinstvo ne pripusti.

47. člen

  1. Na vsaki obravnavi se vodi zapisnik, ki ga podpišeta tajnik Sodišča in predsednik.
  2. Samó ta zapisnik je avtentičen.

48. člen

Sodišče izdaja odredbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, določa obliko in roke, v katerih mora vsaka pravdna stranka podati svoje zaključne predloge, in ukrepa vse, kar je v zvezi z izvedbo dokazov.

49. člen

Sodišče sme, celó pred pričetkom obravnave, zahtevati od zastopnikov strank, naj predlože kakršnekoli listine ali dajo kakršnakoli pojasnila. Vsaka odklonitev se dá na zapisnik.

50. člen

Sodišče sme vsak čas poveriti kateremukoli posamezniku, kolegiju, uradu, komisiji ali drugemu organu po svoji izbiri nalogo, da opravi izvedbe ali dá izvedensko mnenje.

51. člen

Med obravnavo je treba pričam in izvedencem postavljati vsa potrebna vprašanja pod pogoji, ki jih predpiše Sodišče v pravilih za postopek, omenjenih v 30. členu.

52. člen

Ko je Sodišče prejelo dokaze in pričevanja v rokih, ki jih je določilo v ta namen, sme zavrniti vse nadaljnje izpovedbe ali dokazne listine, ki bi mu jih ena od pravdnih strank hotela predložiti brez pristanka druge pravdne stranke.

53. člen

  1. Kadarkoli ena od pravdnih strank ne pride pred Sodišče ali opusti obrambo svoje zadeve, sme nasprotna pravdna stranka predlagati Sodišču, naj odloči v korist njenega zahtevka.
  2. Preden Sodišče tako odloči, se mora prepričati ne samo o tem, da je pristojno po določbah 36. in 37. člena, temveč tudi o tem, da je zahtevek dejansko in pravno utemeljen.

54. člen

  1. Ko so zastopniki strank, svetovalci in odvetniki pod vodstvom Sodišča končali svoja izvajanja o zadevi, predsednik razglasi, da je obravnava končana.
  2. Sodišče se umakne k posvetovanju.
  3. Posvetovanja Sodišča so v tajnem zasedanju in ostanejo tajna.

55. člen

  1. O vseh vprašanjih se odloča z večino glasov navzočih sodnikov.
  2. Pri enakem številu glasov ima odločilen glas predsednik ali pa sodnik, ki ga nadomešča.

56. člen

  1. Sodba mora biti obrazložena.
  2. V sodbi se navedejo imena sodnikov, ki so sodelovali pri odločanju.

57. člen

Če sodba, v celoti ali deloma, ne izraža soglasnega mnenja sodnikov, ima vsak sodnik pravico, dodati ji svoje ločeno mnenje.

58. člen

Sodbo podpišeta predsednik in tajnik Sodišča. Prebere se na javni seji, potem ko so bili zastopniki strank obveščeni, tako kakor je treba.

59. člen

Odločba Sodišča je obvezna samó za pravdne stranke in edinole glede tistega posebnega primera.

60. člen

Sodba je dokončna in zoper njo ni pritožbe. Če nastane spor o smislu ali dosegu sodbe, jo Sodišče razloži, če katera od pravdnih strank to zahteva.

61. člen

  1. Predlog za revizijo sodbe se sme vložiti le, če je utemeljen z odkritjem kakega dejstva, ki je take narave, da bi moglo biti odločilno, ki pa pri izrekanju sodbe ni bilo znano Sodišču in tudi ne pravdni stranki, ki predlaga revizijo, vendar vselej pod pogojem, da tako neznanje ni bilo posledica malomarnosti.
  2. Postopek za revizijo se začne z odločbo Sodišča, v kateri Sodišče izrečno ugotovi obstoj novega dejstva, prizna temu tak značaj, da je z njim zadeva godna za revizijo, in izjavlja da je predlog na tej podlagi sprejemljiv.
  3. Sodišče sme zahtevati, da se sodba prej izvrši, preden dovoli pričetek postopka za revizijo.
  4. Predlog za revizijo je treba vložiti najkasneje v šestih mesecih po odkritju novega dejstva.
  5. Po preteku desetih let od dneva sodbe se ne more staviti noben predlog za revizijo.

62. člen

  1. Če je kakšna država mnenja, da bi s sodbo v kakšnem sporu mogel biti prizadet kak njen interes pravne narave, sme predlagati Sodišču, da ji dovoli intervenirati v postopku.
  2. O takšnem predlogu odloči Sodišče.

63. člen

  1. Kadarkoli gre za razlago kakšnega dogovora, pri katerem so pogodbene stranke tudi druge države razen pravdnih strank, tajnik Sodišča to takoj sporoči vsem tem državam.
  2. Vsaka država, ki dobi takšno sporočilo, ima pravico intervenirati v postopku, toda če uporabi to pravico, je razlaga, izrečena v sodbi, enako obvezna tudi zanjo.

64. člen

Če Sodišče ne odloči drugače, nosi vsaka pravdna stranka svoje stroške postopka.