V ponedeljek, 22. februarja, in v torek, 23. februarja, je v obliki videokonference potekalo 46. redno zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Tokratni glavni poudarki so bili na rasizmu, smrtni kazni, revščini in pravicah otrok ter invalidov. Politični predstavniki držav članic Sveta in držav opazovalk ter visoki predstavniki mednarodnih organizacij in civilne družbe so o osrednjih temah spregovorili predvsem v povezavi z vplivom korona pandemije na varstvo človekovih pravic. Na eni izmed videokonferenc je sodelujoče nagovoril tudi slovenski minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar in kot najbolj zaskrbljujočo posledico pandemije izpostavil poglabljanje že prej prisotnih neenakosti v svetu.
Svet za človekove pravice je medvladni organ v okviru sistema ZN s središčem v Ženevi, ki je v prvi meri odgovoren za varstvo in spodbujanje človekovih pravic po svetu. Obravnava kršitve človekovih pravic in poda priporočila za izboljšanje njihovega položaja. Sestavljen je iz 47 držav članic, ki jih izvoli Generalna skupščina ZN za mandat treh let in glede na regionalno razporeditev. Slovenija je bila do sedaj članica Sveta dvakrat, v letih 2007-2010 in 2016-2018, v letu 2018 pa je Svetu tudi predsedoval tedanji slovenski stalni predstavnik veleposlanik Vojislav Šuc. Svet med drugim zaseda na treh rednih sejah letno, in sicer v marcu, juniju in septembru, kjer rešujejo aktualne pereče probleme s področja človekovih pravic.
Na tokratni otvoritveni seji je v video sporočilu zbrane nagovoril Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in uvodoma obsodil ravnanje držav, ki so trenutne razmere med pandemijo izkoristile za zanemarjanje vladavine prava in omejevanje svobode izražanja ter medijskega delovanja. V svojem govoru ni izpustil niti kritike trenutnega dogajanje v Mjanmaru in izrazil popolno podporo prebivalcem države, ki se zavzemajo za vzpostavitev prejšnje oblasti. Glavni del govora je namenil pandemiji, s tem kako ta poglablja revščino in neenakosti predvsem v tem, v kolikšni meri države posvetu lahko dostopajo do cepiva proti Covidu-19. Glavne žrtve trenutnih razmer so že od prej marginalizirane skupine, med drugimi begunci, manjšine, osebe s posebnimi potrebami in ženske. Odziv na krizo se mora osredotočiti okoli varstva človekovih pravic in zaščite najbolj ranljivih v družbi. To po besedah Guterresa na prvem mestu vključuje pravično in cenovno dostopno porazdelitev cepiv za vse. Otežen dostop do cepiv in pomanjkanje finančnih sredstev za nakup potrebne zdravstvene opreme namreč še dodatno otežujeta zajezitev pandemije na svetovni ravni.
Podoben pogled na posledice pandemije je v svojem govoru izrazil minister dr. Anže Logar. Pandemija ni samo zdravstvena in ekonomska kriza, temveč tudi kriza človekovih pravic. Okrevanje po pandemiji mora po besedah ministra vključevati ukrepe za doseganje večje enakosti, solidarnosti in socialne zaščite. Kot enega izmed prednostnih ciljev Slovenije v okviru Sveta za človekove pravice je predstavil prizadevanje za globalno priznanje pravice do zdravega okolja. V nadaljevanju je Logar poudaril še delovanje Slovenije na področju digitalizacije v povezavi s človekovimi pravicami. Slovenija s svojim Mednarodnim raziskovalnim centrom za umetno inteligenco pod pokroviteljstvom Unesca pomaga k razvoju področja tehnologije umetne inteligence, ki bo obzirna do človekovih pravic.
V svojem nagovoru je minister Logar spomnil še na ponovno kandidaturo Slovenije za članstvo v Svetu za človekove pravice v obdobju od 2026 do 2028. Pohvalil je delovanje Sveta in dejal, da ta ima potrebne »mehanizme in odgovornost, da se hitro odzove na kršitve človekovih pravic po vsem svetu.« Na koncu je izrazil zaskrbljenost Slovenije nad stanjem človekovih pravic na Kitajskem in v Mjanmaru ter obsodil nedavno sodbo proti ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu.
Viri: MZZ, RTV SLO, UN News, OHCHR
Avtorica: Kristina Rilak
