Društvo za združene narode za Slovenijo je v drugi polovici lanskega leta izvedlo inovativni pilotni projekt z naslovom »Pet P-jev za trajnostno, odprto in uravnoteženo družbo«. S serijo raznolikih dogodkov so si v društvu prizadevali za efektivno osveščanje javnosti o tematikah, povezanih z mednarodnim razvojnim sodelovanjem, globalnim učenjem in humanitarno pomočjo.
Pet besed, ki se v angleščini začnejo s črko P – people
(ljudje), planet (planet), prosperity (blaginja), peace (mir) in partnership
(sodelovanje) služi lažji predstavitvi 17 ciljev trajnostnega razvoja (CTR),
univerzalnim standardom za merjenje razvoja, katerim so se države članice
Organizacije za združene narode leta 2015 zavezale v okviru Agende 2030. Čeprav
bo vsak čas mimo polovica obdobja, ki so ga države ocenile kot dovoljšnjega za
dosego 17 CTR, poročila o napredku, ki jih države sicer zgolj na prostovoljni
ravni pripravljajo vsako leto, opozarjajo, da nam to ne bo uspelo pravočasno.
Trend doseganja CTR je tako potrebno spremeniti, ga pospešiti, zato pa je
ključno osveščanje.
V ta namen smo v Društvu za Združene narode za Slovenijo pod
okriljem Platforme SLOGA, in v okviru projektov predsedovanja Slovenije Svetu
EU, organizirali serijo dogodkov, ki je na inovativen način seznanjala
udeležence, kako se približati tem 17 ciljem.
V septembru smo serijo dogodkov začeli z organizacijo
čistilne akcije. Ekipa članov in prostovoljcev društva, ki sicer primarno
deluje v Ljubljani, je svojo prvo projektno aktivnost s ciljem aktivacije
mladih tudi v drugih delih Slovenije izvedla v Murski Soboti. K osveščanju o
pomembnosti ohranjanja čistega okolja in uporabi okolju prijaznih izdelkov je
društvo prispevalo s konkretnimi dejanji – ta so namreč ključ do pozitivnih in
čimprejšnjih sprememb.
V oktobru sta sledila dva dogodka. V svojih prostorih smo
najprej priredili pogovor s strokovnjakinjo na temo trajnostnega upravljanja z
vodami. Gostili smo izr. prof. dr. Barbaro Čenčur Curk, profesorico na
Naravoslovno-tehniški fakulteti in predsednico Globalnega partnerstva za vodo v
Sloveniji. Skupaj smo ugotavljali, kaj sploh pomeni trajnostno upravljanje z
vodami, kdo so akterji na tem področju in kateri vidiki tematike so specifični
za Slovenijo. Naslednji je bil spletni pogovor mladih o zelenem prehodu, na
katerem smo vprašanja – kdaj so zelene tehnologije res zelene, ali so
mednarodni in EU načrt za zeleni prehod izvedljivi – postavljali Moniki
Skadborg, članici vodstva Evropskega mladinskega foruma.
Mesec november smo začeli z literarnim večerom, na katerem
smo gostili Boštjana Videmška, dolgoletnega novinarskega poročevalca s kriznih
žarišč ter avtorja več odmevnih družbeno angažiranih knjig. Spregovorili smo o
njegovi zadnji, Plan B, ki obravnava bolj in manj poznane svetovne prakse za
upočasnitev podnebnih sprememb. Prav tako v novembru smo na Fakulteti za
družbene vede za študente predmeta mednarodni odnosi izvedli predstavitev in
simulacijo vrha Evropska unija – Afriška unija. Z aktivnim sodelovanjem v vlogi
evropskih in afriških diplomatov so študenti raziskali stališča posameznih
držav, njihove razlike in vse to na koncu tudi ustrezno predstavili v svojih
uvodnih govorih.
V decembru smo z izzivom Instagram pod temo »Za zelen
planet!« spodbudili ljudi, da na zanimiv način povejo svoje mnenje in
refleksije ter s tem k tematiki pritegnejo še druge ljudi. Najboljše prispevke
smo nagradili. Na zaključnem dogodku pa smo se ozrli nazaj, naredili pregled
dogodkov in projektnih aktivnosti ter ovrednotili doprinos izvedenih dogodkov k
osveščanju širše publike o pomenu Agende 2030, primarnemu cilju našega
projekta.
V društvu smo prepričani, da smo s projektom pozitivno
prispevali k širjenju pomena Agende 2030. Samo tako nam bo uspelo pospešiti
trend doseganja zastavljenih ciljev, da bomo nekoč našo družbo resnično lahko označili kot
odprto, trajnostno in uravnoteženo.
Več o projektu si lahko ogledate na spletni strani društva, in pa predvsem na družbenih omrežjih, kjer so zgornji intervjuji še zmeraj na voljo. https://www.unaslovenia.org/
