Povprečni prebivalec Slovenije na leto ustvari 7,7 tone emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida, za doseganje podnebne nevtralnosti pa ta ne bi smel presegati 1,25 tone emisij. Predsednica republike ob tem poziva k boju proti podnebnim spremembam.
Letošnji svetovni dan Zemlje, katerega namen je že več kot pol stoletja ozaveščati o okoljskih vprašanjih, s katerimi se spoprijema naš planet, v ospredje postavlja zahtevo po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. V zadnjih letih je namreč njena proizvodnja narasla na že več kot 380 milijonov ton na leto.
V Sloveniji je leta 2022 nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v letih 2021 in 2022 v primerjavi z nastalo odpadno plastiko je predvsem posledica recikliranja plastike, ki je nastala v 2020, in povečanega uvoza, je ta teden objavil državni statistični urad.
Leta 2022 je država uvozila 107.000 ton odpadne plastike, izvozila pa 92.000 ton. Največjo količino, 60.000 ton, je uvozila iz sosednje Italije, največ plastike pa je izvozila v Turčijo, in sicer 25.000 ton.
Za varstvo okolja je bilo v letu 2022 namenjenih 409 milijonov evrov investicij ali 0,81 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je na letni ravni za 58 milijonov ali 0,14 odstotne točke več. Povečali so se tudi tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov evrov ali z 1,30 na 1,65 odstotka BDP-ja.
Dan Zemlje so prvič zaznamovali v ZDA po katastrofalnem razlitju nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969, dogodek pa je postal svetoven v letu 1990, ko se je aktiviralo 200 milijonov ljudi v več kot 140 državah. Generalna skupščina Združenih narodov je 22. april kot mednarodni dan Zemlje razglasila leta 2009. Po podatkih organizacije Earthday.org bo letos ta dogodek zaznamovala več kot milijarda ljudi.
