Najnovejše UNICEF-ovo poročilo razkriva, da 1 od 3 otrok – ali 739 milijonov po vsem svetu – že živi na območjih, kjer vlada veliko ali zelo veliko pomanjkanje vode, podnebne spremembe pa grozijo, da bodo to stanje še poslabšale.
Poleg pomanjkanja vode otroke ogrožajo tudi nezadostna oskrba s pitno vodo in neustrezne sanitarne storitve.
UNICEF-ovo poročilo “The Climate Changed Child” o vplivu podnebnih sprememb na življenja otrok je izšlo pred vrhom o podnebnih spremembah COP28 v Dubaju. Poročilo osvetljuje grožnjo, ki jo za otroke predstavljajo podnebne spremembe, ki vplivajo na dostopnost pitne vode, obravnavajo pa tudi druge vidike podnebne krize kot so bolezni, onesnaženost zraka in ekstremnimi vremenski pojavi, kot so poplave in suše.
Od trenutka spočetja na zdravje in razvoj posameznika vpliva okolje, v katerem ta odrašča. Na primer onesnažen zrak pušča težje posledice na otrocih v primerjavi z odraslimi, saj otroci dihajo hitreje, hkrati pa se njihovi možgani, pljuča in drugi organi šele razvijajo.
»Posledice podnebnih sprememb so za otroke uničujoče,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Njihovo telo in um sta še posebej ranljiva, ko gre za onesnažen zrak, nezadostno oz. neustrezno prehrano in ekstremno vročino. Ko usihajo vodni viri, ko udarijo strašljive vremenske katastrofe, ki postajajo vse intenzivnejše in pogostejše, se ne spreminja le svet, ki obkroža otroka, temveč tudi otrokovo počutje. Podnebne spremembe vplivajo na otrokovo duševno in fizično zdravje. Otroci po vsem svetu zahtevajo ukrepanje, vendar so njihove potrebe vse prevečkrat potisnjene na stranski tir.«
Poročilo ugotavlja, da največji delež otrok, izpostavljen podnebnim spremembam, živi na Bližnjem vzhodu ter v regijah Severne Afrike in Južne Azije. Ti otroci med drugim živijo na območjih z omejenimi vodnimi viri, velikim upadanjem nivoja podtalnice ali visokim tveganjem suše.
Vse preveč otrok – 436 milijonov – se sooča s tako imenovanim dvojnim bremenom velikega ali zelo velikega pomanjkanja vode ter nizke ali zelo nizke ravni storitev zagotavljanja pitne vode. Posledično so izjemno ranljivi, njihova življenja, zdravje in počutje pa so močno ogroženi. Ta ekstremna ranljivost, ki je povezana z dostopom do vode, je eden od ključnih dejavnikov za smrtnost med otroki, mlajšimi od 5 let, ki umirajo zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti.
Najbolj prizadeti otroci živijo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki v podsaharski Afriki, srednji in južni Aziji ter vzhodni in jugovzhodni Aziji. Leta 2022 je 436 milijonov otrok živelo na območjih z ekstremno ranljivostjo, povezano z dostopom do vode. Med najbolj prizadetimi državami so Niger, Jordanija, Burkina Faso, Jemen, Čad in Namibija, v katerih je tej ekstremni ranljivosti izpostavljenih kar 8 od 10 otrok.
V teh okoliščinah so naložbe v zagotavljanje čiste pitne vode in ustreznih sanitarnih storitev ključna in prva obrambna linija za zaščito otrok pred vplivi podnebnih sprememb. Te povzročajo tudi vse globlji prepad med potrebami po vodi in razpoložljivimi obnovljivimi viri vode. Do leta 2050 naj bi bilo v to vrzel ujetih še dodatnih 35 milijonov otrok.
Kljub veliki ranljivosti pa so otroci v razpravah o podnebnih spremembah bodisi prezrti ali v veliki meri zanemarjeni. Na primer, samo 2,4 odstotka podnebnega financiranja iz ključnih multilateralnih podnebnih skladov podpira projekte, ki vključujejo dejavnosti, prilagojene otrokom. Ob vrhu COP28 UNICEF poziva svetovne voditelje in mednarodno skupnost, naj skupaj z otroki in za otroke naredijo ključne korake za zaščito otrok in okolja, v katerem živijo.
Poleg tega UNICEF poziva deležnike, naj ukrepajo za zaščito življenj, zdravja in počutja otrok – vključno s prilagajanjem osnovnih socialnih storitev, opolnomočenjem vsakega otroka, da bo lahko prispeval k ustvarjanju okolja, ki bo prijazno do vseh, ter izpolnjevanjem mednarodnih sporazumov o trajnostni naravnanosti in podnebnih spremembah, vključno s hitrim zmanjšanjem emisij.
»Otroci in mladi želijo, da je njihov glas slišan tudi, ko gre za podnebno krizo, vendar zaenkrat nimajo skoraj nobene formalne vloge pri oblikovanju podnebne politike in odločanju o njihovi prihodnosti. Redko so upoštevani v načrtih in ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam,« je povedala Catherine Russell. »Naša skupna odgovornost je, da vsakega otroka postavimo v središče nujnih globalnih podnebnih ukrepov.«
Vir: Slovenska fundacija za UNICEF
