Objavljeno je poročilo o trajnostnem razvoju (SDR), vključno z indeksom SDG in nadzornimi ploščami za spremljanje napredka pri doseganju globalnih ciljev za leto 2030. Prvič, odkar so se voditelji držav vseh 193 držav članic OZN na zgodovinskem vrhu leta 2015 strinjali o teh univerzalnih ciljih, letno poročilo o trajnostnem razvoju kaže na preobrat. Poročilo je napisala skupina avtorjev, ki jo je vodil prof. Jeffrey Sachs, predsednik mreže za trajnostni razvoj (SDSN). Publikacija, ki jo je objavila Cambridge University Press, opisuje kratkoročne vplive zdravila covida-19 na cilje trajnostnega razvoja in opisuje, kako lahko cilji trajnostnega razvoja temeljijo na okrevanju.

»Prvič po sprejetju ciljev trajnostnega razvoja leta 2015 je svet leta 2020 izgubil prednost pred cilji trajnostnega razvoja. Pandemija Covid-19 ni povzročila le globalne izredne zdravstvene situacije, temveč tudi krizo trajnostnega razvoja. Da bi države v razvoju obnovile napredek ciljev trajnostnega razvoja, morajo z globalno davčno reformo in razširjenim financiranjem večstranskih razvojnih bank znatno povečati fiskalni prostor. Davčni izdatki bi morali podpirati šest ključnih sprememb SDG: kakovostno izobraževanje za vse, splošno dostopnost do zdravstvenega varstva, čista energija in industrija, trajnostno kmetijstvo in raba zemljišč, trajnostna urbana infrastruktura in splošni dostop do digitalnih tehnologij, ” pravi Jeffrey D. Sachs, predsednik SDSN in prvi avtor poročila.

Indeks SDG se je prvič po sprejetju ciljev trajnostnega razvoja leta 2015 zmanjšal

Pandemija covida-19 ovira trajnostni razvoj povsod. Zmanjšanje uspešnosti SDG na svetovni ravni v veliki meri povzročajo povečane stopnje revščine in brezposelnost. Ta upad je verjetno podcenjen zaradi časovnih zamikov v mednarodni statistiki. Dobra politika in močno globalno sodelovanje lahko povrneta in pospešita napredek ciljev trajnostnega razvoja v prihodnjem desetletju. Poročilo predstavlja podroben okvir, kako lahko države bolje napredujejo z uporabo ciljev trajnostnega razvoja.

Slovenija je na devetem mestu po doseganju SDG. Ostale uvrstitve in primerjalne rezultate si lahko ogledate TU.

Finska je na vrhu indeksa SDG za leto 2021, sledita ji dve nordijski državi – Švedska in Danska. Zanimivo je, da se je tudi Finska kot najsrečnejša država na svetu uvrstila na drugo mesto po podatkih ankete, pridobljene na anketi Gallup World Anketa in objavljenih v poročilu o sreči v svetu lani 2021. Vendar se celo Finska in nordijske države soočajo z velikimi izzivi pri več ciljih trajnostnega razvoja ne bo dosegel vseh ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030.

Nujna potreba po večjem fiskalnem prostoru v državah v razvoju

Države v razvoju z nizkimi dohodki (LIDC) nimajo fiskalnega prostora za financiranje nujnih ukrepov in načrtov za oživitev gospodarstva, ki jih vodijo naložbe, usklajeni s cilji trajnostnega razvoja. Covid-19 je poudaril omejeno sposobnost LIDC, da izkoristijo tržno financiranje. Vlade držav z visokim dohodkom so se kot odziv na pandemijo močno zadolžile, LIDC pa zaradi nižje kreditne sposobnosti tega niso mogle storiti. Glavna kratkoročna posledica razlike v fiskalnem prostoru držav z visokim in nizkim dohodkom je, da se bodo bogate države verjetno hitreje opomogle od pandemije kot revne države.

Poročilo opredeljuje štiri načine za povečanje fiskalnega prostora LIDC:

  1. Izboljšano globalno denarno upravljanje, zlasti izboljšana likvidnost za LIDC
  2. Izboljšano pobiranje davkov, podprto z več globalnimi davčnimi reformami
  3. Povečano finančno posredništvo večstranskih razvojnih bank (MDB) za podporo dolgoročnega razvojnega financiranja
  4. Dolžniška razbremenitev

Desetletje delovanja za cilje trajnostnega razvoja zahteva močan multilateralni sistem

Globalni izzivi, vključno s pandemijami, pa tudi podnebnimi spremembami in krizo biotske raznovrstnosti, zahtevajo močan multilateralni sistem. Zdaj je treba bolj kot kdaj koli podpirati multilateralni sistem za učinkovito delovanje. Mednarodno sodelovanje, zajeto v SDG 17 (Partnerstva za cilje), lahko pospeši premagovanje pandemije in trajnostno, vključujoče in odporno okrevanje. Učenje iz izkušenj te pandemije bo ključnega pomena za krepitev sposobnosti mednarodne skupnosti, da se pripravi na druga kritična tveganje, se odzove nanje in jih premaga.

Doseganje ciljev trajnostnega razvoja je globalna odgovornost. Domače strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja se morajo izogibati negativnim vplivom – ali „prelivanjem“ – na druge države. Poročilo kaže, da države z visokim dohodkom in države OECD ponavadi ustvarjajo največja negativna prelivanja, zlasti z netrajnostnimi dobavnimi verigami, erozijo osnove in premikom dobička. To prelivanje je treba razumeti, izmeriti in skrbno upravljati.

Vir: SLOGA