Pandemija, naravne nesreče in nenehni konflikti so v zadnjih dveh letih močno vplivali na dobrobit velikega števila družin in otrok v Evropi in Srednji Aziji, kaže novo UNICEF-ovo poročilo. Neenakomeren napredek v regiji za sabo pušča milijone revnih in ranljivih otrok.
Poročilo z naslovom »Analiza stanja otrokovih pravic v Evropi in Srednji Aziji: neenakomeren napredek, zapostavljeni otroci« poudarja poglabljanje neenakosti v tej regiji in poziva države, naj vzpostavijo ustrezne sisteme za podporo otrokom, ki jim grozita revščina in socialna izključenost. Poročilo je prvo te vrste, ki združuje obstoječe podatke in analize za vse države v regiji, hkrati pa poudarja kritične podatkovne vrzeli, ki jih je treba zapolniti.
V poročilo je vključena tudi Slovenija, ki pa se pri večini kazalnikov v skupini držav Zahodne Evrope uvršča nadpovprečno in bolje od nekaterih bogatejših držav. To krepi argument, da blaginja otrok v posamezni državi ni odvisna od višine BDP, ampak od zaveze politik, da se razvija in uresničuje ciljne ukrepe za otroke. Za še večjo učinkovitost je potrebno vlagati v podatke za otroke, ki omogočajo oblikovanje politik na podlagi potreb in po meri otrok.
»Vojna v Ukrajini, pandemija Covida-19, podnebne spremembe ter trenutna gospodarska in energetska kriza so mnoge družine in njihove otroke pahnile v negotovost,« je povedala Afshan Khan, UNICEF-ova regionalna direktorica za Evropo in Srednjo Azijo. »Vendar je zaradi pomanjkanja podatkov o tem, kako so ti dogodki vplivali na pravice otrok, težko oceniti, kako lahko zadovoljimo potrebe najranljivejših, tako da noben otrok v regiji ne bo zapostavljen.«
Študija prikazuje zaskrbljujočo sliko razlik v dostopu do zdravja in izobraževanja za najrevnejše in najbolj ranljive otroke. Romski otroci in približno 11 milijonov otrok s posebnimi potrebami so med najbolj prikrajšanimi, ko gre za dostop do kakovostnega izobraževanja. Medtem ko je večja verjetnost, da bodo romski otroci v Evropi opustili šolanje na osnovni ali srednji stopnji, ne da bi pridobili temeljne spretnosti, so otroci s posebnimi potrebami še vedno v celoti izključeni iz šole in brez dostopa do visokokakovostnega učenja.
Velike so tudi razlike v zdravstveni oskrbi otrok. Čeprav so v Evropi in Srednji Aziji države z najmanjšim številom smrti dojenčkov in otrok na svetu, imajo nekatere države v tej regiji v primerjavi s svetovnim povprečjem višje stopnje umrljivosti otrok, mlajših od pet let. Več kot polovica teh smrti je posledica bolezni, ki jih je mogoče preprečiti in zdraviti.
Regija ima v primerjavi s svetom tudi eno najvišjih stopenj otrok, ločenih od svojih družin, in otrok v institucionalni oskrbi. Razpoložljivi podatki kažejo, da so v institucionalni oskrbi nadpovprečno zastopani romski otroci in otroci z invalidnostjo.
Pandemija Covida-19 je zelo omejila storitve rutinskega cepljenja, pri čemer je kar 95 odstotkov držav nazadovalo v pokritosti s cepljenjem. Posledično vsako leto skoraj 1 milijon otrok v regiji ni deležnih načrtovanega cepljenja.
Pandemija je prizadela tudi čustveno in duševno počutje otrok, saj je samomor zdaj drugi najpogostejši vzrok smrti v državah z visokimi dohodki v tej regiji.
Največje tveganje za okolje v regiji pa predstavlja onesnaženost zraka. Po ocenah naj bi 4 od 5 otrok v Evropi in Srednji Aziji dihali onesnažen zrak. Skupnostim tudi primanjkuje znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za zaščito pred vplivi podnebnih sprememb.
Poleg velikega števila beguncev, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, se še naprej povečuje tudi število beguncev in migrantov iz drugih delov sveta, ki prihajajo v Evropo in Srednjo Azijo, kar vpliva na zmogljivosti držav gostiteljic za vzdrževanje enakega dostopa do kakovostnih osnovnih storitev. Vrzeli vključujejo nastanitvene in sanitarne zmogljivosti, zdravstvene storitve in storitve za zaščito, priložnosti za učenje, ukrepe za preprečevanje in obravnavanje nasilja na podlagi spola ter oskrbo in podporo za otroke brez spremstva in otroke, ločene od svojih družin.
Že od objave lanskoletnega poročila »Vpliv vojne v Ukrajini in posledične gospodarske recesije na revščino otrok v vzhodni Evropi in Srednji Aziji« UNICEF poziva k nadaljnji in razširjeni podpori za krepitev sistemov socialne zaščite v Evropi in Srednji Aziji ter prednostnemu financiranju programov socialne zaščite, vključno s programi denarne pomoči za ranljive otroke in družine.
S to najnovejšo sliko razmer za otroke v Evropi in Srednji Aziji UNICEF ponovno poziva nacionalne sisteme po vsej regiji – vključno s sistemi izobraževanja, zdravstva, zaščite otrok in socialnega varstva – da upoštevajo potrebe vsakega otroka, še posebej najbolj ranljivih, ter da imajo otrokov najboljši interes v mislih tudi pri zbiranju in analizi podatkov.
Vir: UNICEF Slovenija
