Generalna skupščina OZN je leta 2019 sprejela resolucijo, v kateri je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (MOD) leto 2021 razglasila za leto boja proti otroškemu delu.
Junija je MOD objavil poročilo o svetovnih ocenah za leto 2020 glede dela otrok. Trend upadanja iz zadnjih dvajsetih let se je ustavil. V poročilu so med drugim poudarili, da je 28 % vseh otrok, ki delajo starih med 5 in 11 let, pri tej skupini pa je bilo mogoče opaziti porast v številu zaposlenih. Od tistih, ki so stari med 12- 14 let jih kar 35 % preneha obiskovati šolo, ko se vključijo v delovni proces. Večina je dečkov. Delajo na področjih agrikulture, storitev ter industrije, pogosto delajo fizično in psihično prezahtevna dela.
Napoveduje se, da bi lahko bilo v bližnji prihodnosti več otrok prisiljenih opravljati dela, kjer bi obstajala večja možnost, da bodo izrabljeni in primorani delati z nevarnimi snovmi, poleg tega obstaja skrb za povečanje razlik med spoloma – deklice bi bile bolj podvržene eksploitaciji na področjih gospodinjstva in agrikulture.
Na višanje teh številk vplivajo različni dejavniki. Tako se na primer v subsaharski Afriki trenutno spopadajo z rastjo populacije, ponavljajočimi se krizami, revščino in neustreznimi ukrepi na področju socialne varnosti, posledično je bilo v zadnjih šestih letih v delo prisiljenih 16,6 milijona otrok.
Dodaten pritisk je za otroke pomenila pandemija COVID-19, zaradi katere so se zapirale šole, nastala je ekonomska kriza, ki je prizadela številne družine, mnoge od teh so bile že pred tem v slabem finančnem položaju. Najbolj so negativne učinke občutili v Aziji, Južni Ameriki, Pacifiku ter Karibski regiji. To so območja, kjer imajo države slabo urejene sisteme socialne varnosti in prebivalstvo ne more pretirano računati na pomoč države, posledično so družine skoraj prisiljene pošiljati svoje otroke delati, da nadomestijo svoj izpadli dohodek ter si tako zagotovijo dostojno življenje.
Vendar ali je o slednjem sploh mogoče govoriti, če vemo, da številni otroci dobivajo prenizko plačilo za delo, ki je pogosto pretežko, naporno in opravljeno v slabih razmerah? Otroci morajo nositi bremena odraslih, sami pa se morajo odpovedati izobrazbi, ki bi morala biti ena izmed njihovih temeljnih pravic. Na tej točki se je treba vprašati ne le ali je to prihodnost, ki si jo želimo, ampak tudi kaj lahko storimo.
Kakšne načrte imata MOD in UNICEF, da zopet preobrneta ta trend na bolje? Kličeta po boljšem zdravstvu in socialni zaščiti, pri tem konkretizirata univerzalne otroške koristi, torej želeli bi povečati vlaganje denarja v kvaliteto izobrazbe ter poskrbeti, da se otroci vrnejo v šolo, vključno s tistimi, ki so jo zapustili že pred pandemijo, zahtevajo investiranje v sisteme varstva otrok, več dostopnih delovnih mest za odrasle ter javnih storitev na oddaljenih podeželskih območjih.
Podpirati je treba manjše kmetovalce, saj večina prej omenjenih ranljivih družin živi na podeželju, področje agrikulture pa je njihov glavni vir dohodka. Torej s podporo bi jim povečali dohodek ter omogočili dostojno življenje, posledično pa staršem ne bi bilo potrebno pošiljati otrok na delo, ampak v šolo.
Ciljev, ki so bili zadani ob začetku leta pa ne bo mogoče doseči do leta 2030, če bodo otroci, delujoči v sektorju agrikulture, preprosto pozabljeni. To je področje v katerem je zaposlenih kar 70 % vseh otrok delavcev, da se ta številka zmanjša so potrebni zgoraj našteti ukrepi, ki pa terjajo veliko denarja. Države bodo morale veliko več investirati v to področje, če želimo videti napredek, ki bo obstal.
Zavedati se je treba, da otroško delo ne pomeni izhoda iz revščine, ravno nasprotno – podaljšuje jo s tem ko jo predaja na naslednje generacije. Glede na trenutno situacijo je hitro ukrepanje nujno, potrebno pa bo veliko zagnanosti in energije, da se prekine začarani krog revščine in otroškega dela. Sisteme na področju zdravstva in socialne varnosti pa je potrebno reformirati tudi z mislijo na prihodnost, ljudje morajo biti pripravljeni na nove pandemije, ekonomske krize in podobne dogodke.
Avtorica: Hana Gabrijelčič
Viri:
https://news.un.org/en/story/2021/06/1093682
https://news.un.org/en/story/2020/06/1066172
