Pretekli teden je vojska v Mjanmaru izvedla državni udar in s tem odvzela oblast demokratično izvoljeni predsednici vlade Aung San Suu Kyi. Vojaška hunta namreč brez dokazov trdi, da so bile volitve pristranske. Čeprav obljubljajo demokratično vladanje, številni prebivalci Mjanmara protestirajo proti nasilnemu prevzemu oblasti in zahtevajo izpustitev izvoljene voditeljice. Vojska odgovarja z zaostrovanjem ukrepov proti širjenju epidemije Covid-19, vse več pa je tudi nasilja nad protestniki. Celotna situacija je za mednarodno skupnost zelo zaskrbljujoča, strokovnjaki OZN pa še posebej opozarjajo na neprimernost uporabe sile.
Mjanmar je državna vojska (znana tudi kot Tatmadaw) prvič zavzela že leta 1962 in s tem prevzela oblast za skoraj 50 let. Vzpostavila je vojaško diktaturo, kršila številne človekove pravice in demokratična načela, izvajala represivne ukrepe ter zatirala vsakršno nasprotovanje. Leta 2011 je na volitvah zmagala demokratična stranka in diktatura se je za nekaj časa končala. Čeprav tudi liberalizacija države v zadnjih desetih letih ni odpravila vseh notranjepolitičnih težav, kot je predvsem izključevanje verskih in etničnih skupin, se je stanje počasi začelo izboljševati. Po zadnjih volitvah pa je vojska 1. februarja spet izvedla državni udar, razglasila izredno stanje za obdobje enega leta ter aretirala številne politike – med njimi tudi novoizvoljeno predsednico vlade Aung San Suu Kyi, svetovno znano borko za demokracijo in dobitnico Nobelove nagrade za mir.
Stanje v državi se je po mnenju prebivalstva v zadnjem desetletju ravno nekoliko umirilo, ljudje so se privadili na boljše življenje, danes pa se ponovno soočajo z ogroženostjo varnosti, svobode in demokracije. Zato so številni odšli na ulice, da bi z demonstriranjem izrazili svoje nestrinjanje s trenutno situacijo. Kljub temu, da so protesti potekali mirno, se je vojska odzvala s silo – poleg uporabe vodnih topov in solzilca so na ljudi streljali z gumijastimi naboji, zaradi česar je več oseb poškodovanih, ena pa je celo v kritičnem stanju. Kot odgovor na proteste je Tatmadaw, pod pretvezo nujnih ukrepov za zajezitev epidemije Covid-19, uvedel tudi policijsko uro v nočnem času in prepovedal združevanje večjega števila ljudi. V državi tako trenutno vladata strah in kaos.
Odzivi na dogajanje v Mjanmaru so v mednarodni skupnosti precej različni. Evropska unija in ZDA sta si v tem pogledu precej enotni – medtem ko Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borell poziva k spoštovanju demokratičnih volitev ter izraža podporo prebivalcem Mjanmara, je predsednik ZDA Joe Biden napad označil kot ogrožanje vladavine prava ter omenil možnost intervencije v primeru nadaljevanja z državnim udarom. Po drugi strani tako Kitajska kot tudi ostale sosednje države Mjanmara (npr. Kambodža, Tajska in Filipini) zagovarjajo stališče državne suverenosti in se zato na celotno dogajanje ne odzivajo.
Posebno skrb je na različnih ravneh izrazila tudi OZN. Svet za človekove pravice OZN bo v petek sklical izredno sejo, na kateri bodo razpravljali o situaciji v Mjanmaru. Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice poziva vojaško oblast k zagotavljanju človekovih pravic in svoboščin prebivalcem, Unicef pa opozarja na negativne učinke dogajanja na otroke. Posebni poročevalec OZN za človekove pravice v Mjanmaru Thomas Andrews je izpostavil, da “upoštevanje ukazov” po mednarodnem pravu ni izgovor za dejanja posameznih vojakov ter zato poziva vse pripadnike Tatmadawa (in državne policije), naj prenehajo z nelegalnim delovanjem proti domačemu prebivalstvu.
Dogajanje v Mjanmaru je že samo po sebi zelo zaskrbljujoče in predstavlja hudo kršitev mednarodnih norm. Tragično pa je dejstvo, da ne gre za osamljen primer nasilja nad protestniki. Vse skupaj vzbuja vprašanje, kako se bo mednarodna skupnost proti tovrstni problematiki borila v prihodnje – tako na nacionalni kot tudi na globalni ravni.
Viri: UN News, BBC, Brookings
Avtorica: Natalija Tišler
