Že več kot en mesec po vojaškem prevzemu oblasti v Mjanmaru se zdi, da uporom in na drugi strani nasilju nad protestniki ni videti konca. Državo je preplavil kaos po tem, ko si je nadzor nad njo prisvojila mjanmarska vojska in odstavila dosedanjo predsednico Aung Sun Suu Kyi skupaj s člani njene stranke, na podlagi utemeljitve, da so bile državne volitve novembra lani pristranske. Prebivalstvo, čigar spomini na vojaško diktaturo v preteklosti še niso zbledeli sedaj zahtevajo izpustitev ljubljene voditeljice in povrnitev demokratične oblasti.
Sprva dokaj mirni protesti v februarju so se sedaj kot odgovor na vse hujše nasilje policije nad protestniki sprevrnili v boj med obema stranema. Jezo in nezadovoljstvo prebivalstva je policija dodatno podžgala s priprtjem že čez 1900 protestnikov in zatiranjem uporabe orožja, zaradi česar je do sedaj umrlo več kot 70 ljudi. Upor ljudi tako ni več zgolj upor proti vojaški nadvladi, ampak tudi maščevanje za vsa izgubljena življenja nedolžnih protestnikov, ki so se znašli pod roko policije.
Mednarodni odziv je jasen: prekinitev nasilja in ponovna stabilizacija države
Mednarodna skupnost je s pozivi številnih visokih državnikov naj se razmere razrešijo brez poseganja po orožju že na samem začetku obsodila dogajanje v Mjanmaru. Pa vendar je mjanmarska vojaška hunta na vse proti njim uvedene sankcije odvrnila z zagotovilom, da te ne ogrožajo njihovega položaja, da so podobne ukrepe obvladali že v preteklosti, in so pripravljeni nadaljevati nadvlado tudi brez zunanjih zaveznikov in podpore. Odločeni ostajajo organizirati ponovne, brezdvomno pravične in z njihove strani nadzorovane volitve, ki bodo tokrat zagotovile resnično legitimno oblast.
Konec februarja se je s poročanjem o prvih smrtnih žrtvah med protestniki situacija močno zaostrila. Zato je o izbruhu nasilja, na v ta namen organizirani virtualni novinarski konferenci, spregovorila Posebna odposlanka ZN za Mjanmar Christine Schraner Burgener in pozvala članice ZN kot tudi sam Varnostni svet ZN k ukrepanju. Opozorila je na resnost stanja, ki bi se lahko ob nadaljevanju nestabilnosti sprevrnilo v vojno. Poudarila je potrebo po dialogu na strani ZN kot tudi iz vrst mjanmarskega vojaškega vodstva.
Na množične kršitve človekovih pravic, od uporabe sile do vojaških racij, opozarjajo tudi pri OHCHR. Medtem ko je Generalni sekretar ZN António Guterres že uradno obsodil ravnanje mjanmarske milice, je k temu odposlanka Burgener pozvala še Varnostni svet, saj gre za vprašanje varnosti in miru za prebivalstvo širše regije, ne le Mjanmara.
Varnostni svet obsodil nasilje in podprl ukrepanje na regionalni ravni
Po prvem za javnost zaprtem zasedanju 15 članic Varnostnega sveta v petek, 5. marca, države niso uspele doseči enotnega stališča. Sicer je Varnostni svet že izrazil podporo prebivalstvu in podal poziv k razrešitvi spora, pa vendar mu uradnega dokumenta takoj ni uspelo sprejeti zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske. Ti sta državni udar in proteste videli kot državno zadevo, v suverenost katere svet ni imel pravice posegati. Rusija in Ljudska republika Kitajska sta dve izmed petih stalnih članic Varnostnega sveta, skupaj z Francijo, Združenim kraljestvom in ZDA, kar jima omogoča možnost veta pri skupnem glasovanju.
V svojem sporočilu je Posebna odposlanka nagovorila ravno te odločujoče države. Pogled širše slike, po besedah odposlanke Burgener namreč kaže še na vsa ostala področja stabilnosti v jugovzhodno azijski regiji, ki jih sedanji nered v Mjanmaru in morebitna nedemokratična potrditev trenutne vojaške oblasti na obetajočih se volitvah močno ogrožata.
Tako je na ponovnem zasedanju Varnostnega sveta prejšnjo sredo, 10. marca, bila izdana predsedniška izjava, v kateri so strogo obsodili nasilje nad mirnimi protestniki in izrazili zaskrbljenost nad omejitvami dela osebja prve pomoči pri oskrbi poškodovanih protestnikov, civilne iniciative, javnih medijev in novinarjev. Pozvali so tudi k izpustitvi vseh politično pridržanih in zagotovitev možnosti pravičnega sojenja z namenom povrnitve demokracije.
Predsedniška izjava je eden izmed možnih dokumentov sprejetih na uradnem zasedanju Varnostnega sveta in gre za izjavo s strani predsednika Varnostnega sveta v imenu celotnega sveta. Izraža enotno stališče na temo mednarodne varnosti in miru. Predsedovanje svetu se menjuje na mesečni ravni in glede na abecedni vrstni red članic, tako trenutno v mesecu marcu svetu predsedujejo ZDA.
Varnostni svet je v predsedniški izjavi tudi podprl dejavno ukrepanje v okviru Zveze držav Jugovzhodne Azije ASEAN, ki se prizadeva pri reševanju konflikta med vojaško oblastjo in protestniki pomagati na miren in spodbuden način. ASEAN trenutno prevzema vlogo mediatorja in skuša vzpostaviti pogovore med vpletenimi akterji iz obeh strani. Glavni cilj ostaja prekinitev nasilja in mirna razrešitev spora s skupnim dogovorom o nadaljnjih korakih. V izjavi je Varnostni svet izpostavil tudi zavzemanje ASEAN-a za spoštovanje načel sprejetih v svoji Temeljni listini, predvsem načela demokratičnosti, vladavine prava in varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Razmere vplivale tudi na druge družbene probleme v regiji
Stanje v Mjanmaru, podobno kot pri vsakem konfliktu za državno oblast, je s seboj prineslo tudi druge družbene probleme. Poleg ravnanja policije s protestniki, in pomanjkanja dostopa poškodovanih do zdravstvene oskrbe, je nered v državi povsem okrnil tudi boj za zajezitev širjenja COVID-19. Hkrati je onemogočen dostop humanitarni pomoči v regijah Shan, Kayin in Bago na severu države, ki je bila že prej namenjena skoraj milijonu notranje razseljenih oseb v Mjanmaru. Zaradi trenutnega nasiljla na teh območjih se število pomoči potrebnih nenehno povečuje. Sedanji spori pa bodo vsekakor vplivali tudi na razmere pribežnikov v širši jugovzhodno azijski regiji, predvsem v sosednjih državah Mjanmara.
Viri: Un.org, UN NEWS
Avtorica: Kristina Rilak