“To je pomemben korak, vendar ni dovolj. V kolikor želimo doseči cilj omejitve globalnega dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija, moramo pospešiti podnebne ukrepe,” je v video izjavi, ki je bila objavljena ob koncu dvotedenske seje COP26, dejal generalni sekretar Združenih narodov António Guterres.
Gospod Guterres je del izjave namenil tudi avtohtonim skupnostim, mladini, voditeljicam in vsem, ki si močno prizadevajo za podnebne ukrepe.
“Vem, da ste razočarani, toda pot napredka ni vedno ravna črta. Včasih pride do obvozov. Včasih naletimo na jarke. Vendar vem, da lahko pridemo na cilj. Smo v bitki našega življenja in moramo jo zmagati. Nikoli ne obupajte. Nikoli se ne umaknite. Borite se dalje.”
Povzetek sporazuma
Sklepni dokument, znan kot Glasgowski podnebni pakt, 197 držav poziva k poročanju o svojem napredku na področju podnebnih ukrepov, in sicer na dogodku COP27, ki bo potekal naslednje leto v Egiptu.
Pakt je bil v zadnjem trenutku preoblikovan s strani Kitajske in Indije, in sicer stavek iz prejšnjega osnutka, ki se je glasil »postopna odprava nezmanjšane rabe premoga in neučinkovitih subvencij za fosilna goriva«, je bil omehčan v »zmanjšanje« rabe premoga.
Drugi ključni dosežki COP26
Na konferenci je bilo slišati mnoge spodbudne izjave. Ena najbolj pomembnih je bila zaveza voditeljev iz več kot 120 držav, ki predstavljajo približno 90 odstotkov svetovnih gozdov, da bodo do leta 2030 zaustavili in zaobrnili krčenje gozdov. Do istega roka naj bi bili doseženi tudi cilji trajnostnega razvoja (CTR) za odpravo revščine in obvarovanje prihodnosti planeta.
Evropska unija in Združene države Amerike so poskrbele za zavezo o metanu, s katero se je več kot 100 držav zavezalo k zmanjšanju emisij tega toplogrednega plina do leta 2030.
Medtem se je več kot 40 držav – vključno z večjimi porabniki premoga, kot so Poljska, Vietnam in Čile – dogovorilo, da bodo prešle s premoga, ki je eden največjih povzročiteljev emisij CO2.
Zasebni sektor je prav tako pokazal veliko pripravljenost. Skoraj 500 globalnih finančnih družb je pristalo na uskladitev 130 bilijonov ameriških dolarjev – približno 40 odstotkov svetovnega finančnega premoženja – s cilji, določenimi v Pariškem sporazumu, vključno z omejitvami globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Na presenečenje mnogih so se Združene države Amerike in Kitajska zavezale, da bodo v naslednjem desetletju okrepile svoje podnebno sodelovanje. Podale so skupno izjavo, da so se dogovorile o ukrepanju na področju vrste perečih problemov, vključno z emisijami metana, prehodom na čisto energijo in dekarbonizacijo. Ponovno so se zavezale tudi k ohranitvi cilja 1,5 stopinje Celzija.
Kar se tiče področja zelenega prometa, je več kot 100 nacionalnih vlad, mest, zveznih držav in večjih avtomobilskih podjetij podpisalo Glasgowsko deklaracijo o avtomobilih in kombijih z nič emisijami, s katero so se obvezali h koncu prodaje motorjev z notranjim zgorevanjem na vodilnih trgih do leta 2035 in po vsem svetu do leta 2040. Najmanj 13 držav se je zavezalo, da bodo do leta 2040 ukinile prodajo težkih vozil na fosilna goriva.
“Postavimo leto 2021 kot tisto, v katerem se bomo spopadli z globalno podnebno krizo.” – Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) António Guterres
COVID-19 ni ustavil podnebne krize. Emisije še naprej naraščajo. To je zaskrbljujoče. Priča smo hitro rastoči koaliciji držav, mest, regij, podjetij in vlagateljev, ki so se zavezali, da bodo do leta 2050 neto izpusti ničelni. ZDAJ je čas, da ukrepamo na področju blaženja in prilagajanja na klimatske spremembe ter s tem povezanim financiranjem.
Konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP26) bo letos v Glasgowu, in sicer od 1. do 12. novembra 2021.
Do COP26 morajo države:
pridružiti se rastoči svetovni koaliciji za neto nič emisij do leta 2050;
zagotoviti konkretne oziroma bolj ambiciozne akcijske načrte (nacionalno določeni prispevki, ki so znani pod angleško kratico NDC);
vlagati v zeleno obnovo, povečati financiranje prilagoditev, opustiti premog in pri tem ne smejo nikogar pustiti za seboj.
Prehod na stabilnost podnebnega sistema in čisto energijo
Ko se podnebna kriza stopnjuje, postaja prehod na stabilnost podnebnega sistema vse bolj nujen. Države morajo izpolniti svoje zaveze iz Pariškega sporazuma, da se spopadejo s klimatskimi spremembami in ohranijo dvig svetovne povprečne temperature pod 2°C. Da bi to dosegli, moramo zmanjšati emisije iz prometa in industrije ter vlagati v obnovljive vire energije.
“Postopno opuščanje premoga v elektroenergetskem sektorju je najbolj pomemben korak za dosego cilja 1,5 stopinje.” – Generalni sekretar ZN António Guterres (2021)
Generalni sekretar je poudaril pomen prenehanja uporabe premoga kot “najbolj pomembnega koraka”, ki ga svet lahko stori za zagotovitev stabilnosti podnebnega sistema. Sončne tehnologije so trajnostna alternativa premogu, ki pomagajo rešiti planet in zmanjšati stroške energije.
Združeni narodi opremljajo na stotine zdravstvenih ustanov v nekaterih najrevnejših delih sveta s sončno energijo, in sicer s sončnimi elektrarnami in baterijami za skladiščenje. Omogočili so jim dostop do čiste, cenovno dostopne in zanesljive električne energije, hkrati pa jim prihranil denar, ki ga je mogoče ponovno vlagati v zdravstvene storitve.
Kaj še počnejo Združeni narodi na področju klimatskih sprememb?
Družina ZN je v prvih vrstah borcev za ohranitev našega planeta. Prek Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) Združeni narodi oblikovalcem politik zagotavljajo znanstvene podatke o klimatskih spremembah, njenih posledicah in prihodnjih tveganjih ter o možnostih za prilagajanje, krepitev odpornosti nanje in ublažitev posledic.
ZN zagotavljajo forum za oblikovanje izvajanja skupnih ukrepov na področju klimatskih sprememb, in sicer skozi Okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja (UNFCCC).
Na terenu ZN državam pomagajo pri prehodu na prakse, ki varujejo podnebje in dosegajo nizke ravni emisij. Hkrati pomagajo tistim, ki so še posebej ranljivi na učinke klimatskih sprememb, da se le-ti lažje prilagodijo na nestabilno podnebje.
Zakaj je preprečevanje klimatskih sprememb pomembno?
Poročilo IPCC predstavlja zaskrbljujoče dokaze, da obstajajo pomembne prelomne točke, ki vodijo do nepopravljivih sprememb v večjih ekosistemih in planetarnem podnebnem sistemu, pri čemer smo jih morda že dosegli. Tako raznoliki ekosistemi, kot sta amazonski pragozd in arktična tundra, se morda segrevajo in sušijo na pragu dramatičnih sprememb. Gorski ledeniki so v alarmantnem izginjanju in učinki zmanjšane oskrbe z vodo v najbolj suhih mesecih bodo imeli posledice, ki bodo zaznamovale vse prihajajoče generacije.
Globalni sporazumi in sodelovanje
Na Vrhu o Zemlji iz leta 1992 je bila ustanovljena Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila prvi korak pri reševanju problema klimatskih sprememb. Danes ima skoraj univerzalno članstvo s 197 državami, ki so konvencijo ratificirale. Leta 1997 je bil sprejet kjotski protokol, ki pogodbenice iz razvitih držav pravno zavezuje s cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Pariški sporazum
Leta 2015 je bil na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC v Parizu dosežen pomemben sporazum za boj proti klimatskim spremembam ter za pospešitev in okrepitev ukrepov in naložb, ki so potrebne za trajnostno nizkoogljično prihodnost. Pariški sporazum temelji na konvenciji in prvič združuje vse države, ki si ambiciozno prizadevajo za boj proti klimatskim spremembam in se prilagodijo njihovim učinkom, vključno z okrepljeno podporo državam v razvoju pri teh ukrepih. Sporazum je začrtal nov potek ukrepov v globalnih podnebnih prizadevanjih.
Glavni cilj pariškega sporazuma je okrepiti globalni odziv na grožnjo klimatskih sprememb in v tem stoletju omejiti naraščanje globalnih temperatur precej pod 2 stopinji Celzija glede na ravni iz predindustrijske dobe; sporazum si prizadeva omejiti maksimalno povišanje temperature na 1,5 stopinje Celzija.
Na dan Zemlje, 22. aprila 2016, je 175 svetovnih voditeljev podpisalo pariški sporazum, in sicer na sedežu ZN v New Yorku. To je daleč največje število držav, ki je kadarkoli v enem dnevu podpisalo nek mednarodni sporazum.
Preprečevanje klimatskih sprememb na ZN na Dunaju
Zavezanost izvajanja podnebnih ukrepov, ki jih opredeljuje 13. cilj trajnostnega razvoja, je na strani vlad, organizacij, regij, mest, podjetij in vlagateljev. Mnoge organizacije ZN s sedežem na Dunaju so aktivno vključene v doseganje 13. cilja.
Na primer, Organizacija ZN za industrijski razvoj (UNIDO) deli svoje strokovno znanje o zelenih in inovativnih tehnologijah vsem državam in med drugim Mehiki pomaga zaščititi ozonski plašč Zemlje. V Mjanmaru in na Kitajskem je UNIDO izvedel projekt za krepitev praks in metod družbeno odgovornih podjetij.
Urad ZN za vesoljske zadeve (UNOOSA) uporablja vesoljske tehnologije za meritve toplogrednih plinov, ki so povezani z industrijskimi procesi in krčenjem gozdov, meritve spreminjanja ledu v polarnih območjih in ledenikih ter nadzorovanje dviganja morske gladne in višanja temperatur.
Program ZN za okolje (UNEP) zagotavlja podporo občutljivim gorskim območjem Zahodnega Balkana, Južnega Kavkaza, Osrednje Azije, Vzhodne Afrike in tropskih Andov, da se prilagodijo na vplive klimatskih sprememb. Na primer, UNEP omogoča gradnjo cest, ki so bolj odporne na poplave, in gradi rezervoarje vode, ki pomagajo ublažiti poplave zaradi taljenja ledenikov.
Pripravljalna Komisija za organizacijo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) skozi lastno zbiranje podatkov podpira raziskave o ledenih gorah in gibanju ledenikov, orkanih in tornadih, zemeljskih in snežnih plazovih, sezonskih in letnih spremembah specifičnih radionuklidov ter raziskave o oceanskih procesih in življenju v morjih.
Na podoben način Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) znanstvenikom zagotavlja platformo za uporabo jedrskih tehnik za preučevanje optimizacije kmetijskih praks s ciljem zaščite virov in hkratnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Vir: UNIS Vienna
