Okoljski minister Andrej Vizjak je dogovor o zmanjšanju izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov označil za realen in mogoč cilj. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob tem opozarja, da v boju proti podnebnim spremembam potrebujemo Kitajsko in ZDA.
Okoljsko ministrstvo je pozdravilo dogovor na vrhu EU-ja o zmanjšanju izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov. “Cilj je realen in možen, če bomo v vseh sektorjih naredili maksimalne napore. Pričakovano bomo imeli največje izzive na sektorju prometa,” je dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Pojasnil je, da je to zaradi nekaterih specifik Slovenije, ki je tranzitna država z razmeroma nizkimi cenami pogonskih goriv.
A cilji so po mnenju ministra Vizjaka realni in mogoči, če bomo uspeli vzpostaviti družbeno soglasje o tem, da morajo biti vladne podnebne politike ob doseganju podnebnih ciljev hkrati odgovorne do vseh podsistemov. “Podnebna politika je medresorska interdisciplinarna politika, ki združuje najmanj sektorje energetike, transporta, industrije, kmetijstva, gozdarstva. Te morajo stremeti k doseganju podnebnih ciljev, vendar to ni edini cilj. Hkrati morajo ostati konkurenčni in izpolnjevati svoje osnovne naloge, kot so ustvarjanje delovnih mest, bruto dodane vrednosti ter zagotavljanje trajnostnih in konkurenčnih virov. Odgovorna podnebna politika je torej bistveno več kot zgolj doseganje podnebnih ciljev,” je dejal.
Projektov v slovenskem gospodarstvu, ki težijo k nižjim emisijam, je po Vizjakovih besedah veliko. “Hkrati je dolžnost vlade, da sprejme ukrepe, ki zasledujejo cilj brezogljičnosti. Ne nazadnje smo pred mesecem dni podpisali koncesijsko pogodbo za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, ki predstavlja preizkušen obnovljivi vir,” je dejal.
Odločilno desetletje
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob odločitvi voditeljev članic EU-ja ni presenečena, saj zastavljeni cilj o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 na najmanj 55 odstotkov temelji na znanstveni osnovi. Kot je spomnila, se je o številki 55 odstotkov v preteklosti na evropski ravni veliko govorilo.
Prav tako ne preseneča čas sprejetja odločitve – če ne bi bila prestavljena zaradi covida-19, bi se v tem obdobju že končala letošnja podnebna konferenca v Glasgowu, obenem bo svet v soboto zaznamoval peto obletnico sprejema pariškega sporazuma, kar ima za vpletene še dodaten naboj. “Skrajni čas je že, da je bilo to sklenjeno. V javnosti je ves čas mogoče zaznati občutek, da bomo glavnino ukrepov morali izvesti okoli leta 2050. To je zelo zgrešeno. Odločilna so leta od 2020 do 2030,” je poudarila klimatologinja.
Nevladniki dogovor označujejo za premalo ambiciozen
Kritičnejši so v nekaterih nevladnih organizacijah. Dogovor voditeljev EU-ja o povišanju podnebnega cilja za leto 2030 je korak v pravo smer, vendar ni zadosten, tako ocenjuje vodja programa podnebja v nevladni organizaciji Focus Barbara Kvac. Evropska unija lahko do leta 2030 emisije zmanjša za 65 odstotkov, je spomnila na ocene strokovnjakov. Sledila bodo sicer še nadaljnja pogajanja zakonodajalcev Unije, na katerih EU še lahko poveča podnebne ambicije, je dodala.
“Pričakujemo, da bo končni dogovor /…/ odgovoril na opozorila znanosti in za EU določil cilj, ki bo skladen s ciljem pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija,” je navedla. Študije kažejo, da EU do leta 2030 lahko doseže cilj zmanjšanja emisij za 65 odstotkov, je poudarila sogovornica: “Še več, smelo in hitro ukrepanje pomeni tudi nižje stroške obravnave podnebne krize in številne pozitivne družbene učinke – nova zelena delovna mesta, čistejši zrak, dostopen javni potniški promet in drugo.”
Tudi Andrej Gnezda iz Umanotere je opozoril, da novi dogovor ni skladen z znanstvenimi dognanji in pariškim sporazumom. “Vprašanje, ali je to dosegljivo oz. realistično, ni pomembno, saj je to minimum, ki ga moramo doseči, če želimo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb,” je dejal. K višjemu cilju bodo morale prispevati vse države članice in prav vsi sektorji, je nadaljevala Barbara Kvac. V Sloveniji bo tako treba nadgraditi politike in ukrepe na področju prometa, kmetijstva, stavb, industrije, energetike.
Odločitev brez Kitajske in ZDA brez pravega učinka
Na navedbe nekaterih nevladnikov, da bi moral EU zastaviti še ambicioznejši cilj, je Lučka Kajfež Bogataj odgovorila, da bi bila številka 55 odstotkov idealna na svetovni ravni. “Evropa se ima za velikega igralca, ampak v resnici nismo,” je spomnila. “Na račun bolj ambicioznih evropskih ciljev bi lahko dosegli nekaj več učinka, a Evropa se lahko odloči za 100 odstotkov in s tem poda čudovito sporočilo in dober signal, a roko na srce – potrebujemo Kitajsko in ZDA,” je poudarila.
Tudi sicer bo odločitev EU-ja o 55 odstotkih za nekatere od njenih članic velik zalogaj. Pri tem je seveda še odprta stvar notranje evropske razdelitve, a zagotovo se bo z velikimi izzivi spopadla od premoga močno odvisna Poljska, pa tudi nekatere druge države z višjim deležem fosilne energetike, kot sta denimo Danska in Luksemburg. “Pa tudi mi, če do 2030 ne bomo ugasnili Termoelektrarne Šoštanj, tega cilja ne moremo doseči,” je spomnila.
Ključno bo premišljeno usmerjanje sredstev
V dogajanju, povezanem s covidom-19, ki je podnebne tematike za nekaj časa potisnil v ozadje, pa Lučka Kajfež Bogataj ne vidi le zastoja. “Na voljo bodo sredstva za okrevanje, govorimo o milijardah, o katerih pred letom nismo še nič vedeli,” je dejala. “Če se bodo ta sredstva kanalizirala v podnebno politiko, so lahko cilji prihodnje leto celo bolj ambiciozni,” meni klimatologinja.
“Če ta sredstva usmerimo v ukrepe zmanjševanja emisij in pravičen prehod v podnebno nevtralnost, lahko cilje dosežemo in hkrati zgradimo osnovo za bolj zeleno in pravično družbo,” je prepričana tudi Barbara Kvac. Kot je ob tem opozoril Andrej Gnezda bo ob tem treba tudi spremeniti zakonodajo, sprejeti in implementirati nove politike in ukrepe ter povečati vlaganja v nizkoogljične tehnologije in infrastrukturo.
Po njegovih navedbah bo treba ukrepati v vseh sektorjih. “To pomeni, da moramo takoj zmanjšati proizvodnjo električne energije v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj in blok do leta 2030 popolnoma zaustaviti. Prav tako bo ob trenutni ravni emisij v sektorju prometa nemogoče doseči te cilje,” je poudaril.
Dolgoročna podnebna strategija
V Sloveniji sicer poteka sklepna faza priprave dolgoročne podnebne strategije do 2050. Strategijo bo vlada obravnavala predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, DZ pa naj bi jo sprejel do poletja. Ob tem pa je okoljski minister Vizjak kot pomembno finančno orodje navedel sklad za podnebne spremembe.
“Na ministrstvu posodabljamo načrt, kako področje podnebnega financiranja ustrezno usmeriti v projekte, ki bodo učinkovito sledili cilju zniževanja emisij. Moj cilj je, da v preostanku mandata, to je do vključno 2022, v celoti porabimo razpoložljiva sredstva. Projekti so vezani na vse resorje, tako na primer za energetsko obnovo stavb, vlaganje v obnovljive vire energije, v krožno gospodarstvo, vlaganje za prehod na železnice in obnovitev železniške infrastrukture ter zamenjavo kurilnih naprav gospodinjstev,” je sklenil minister.
Vir: RTV Slovenija