Polovica zdravstvenih ustanov po vsem svetu nima možnosti za izvajanje osnovnih higienskih ukrepov z vodo in milom ali sredstvom za umivanje rok na osnovi alkohola, na mestih, kjer poteka zdravstvena oskrba pacientov, in na straniščih. Po podatkih iz najnovejšega poročila UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), te ustanove obiskuje približno 3,85 milijarde ljudi, zaradi česar so izpostavljeni večjemu tveganju za okužbe, vključno s 688 milijoni ljudi, ki so v teh ustanovah (brez ustreznih higienskih storitev) deležni zdravstvene oskrbe.
»O prostorih, namenjenih vzdrževanju higiene, in higienskih praksah v zdravstvenih ustanovah se ni mogoče pogajati. Izboljšanje stanja na tem področju je ključno za okrevanje po pandemiji ter preprečevanje oz. pripravljenost na nove izbruhe nalezljivih bolezni. Higiene v zdravstvenih ustanovah ni mogoče zagotoviti brez povečanja naložb v osnovne higienske ukrepe, ki vključujejo varno pitno vodo, ustrezne sanitarije in varno ravnanje z zdravstvenimi odpadki,« je povedala dr. Maria Neira, direktorica Oddelka za okolje, podnebne spremembe in zdravje pri SZO. »Države članice spodbujam, da okrepijo svoja prizadevanja za zagotavljanje kakovostnih storitev vode, sanitarij in higiene v zdravstvenih ustanovah – zaveze, ki je bila prejeta leta 2019 na Svetovni zdravstveni skupščini.«
Najnovejše poročilo o napredku na področju zagotavljanja storitev varne pitne vode, sanitarij in higiene v zdravstvenih ustanovah od leta 2000 do 2021 s posebnim poudarkom na preprečevanju in obvladovanju okužb, primerja podatke iz 40 držav, kar predstavlja 35 % svetovnega prebivalstva.
Globalna ocena razkriva jasnejšo in alarmantnejšo sliko stanja na področju zagotavljanja higiene v zdravstvenih ustanovah. Čeprav je imelo 68 % zdravstvenih ustanov higienske pripomočke v prostorih, kjer nudijo zdravstveno oskrbo, in 65 % ustanov sisteme za umivanje rok z vodo in milom na straniščih, jih je oboje imelo le 51 %, kar pomeni, da le polovica ustanov izpolnjuje pogoje za zagotavljanje osnovnih higienskih storitev. Poleg tega 1 od 11 (9 %) zdravstvenih ustanov po svetu nima ne enega ne drugega.
Kelly Ann Naylor, UNICEF-ova direktorica za WASH (vodo, sanitarije in higieno) in CEED (podnebje, okolje, energijo in zmanjševanja tveganja nesreč), opozarja, da, če izvajalci zdravstvenih storitev nimajo možnosti za zagotavljanje ustrezne higiene, bolniki nimajo zdravstvene oskrbe, ki jo potrebujejo. »Bolnišnice in klinike brez dostopa do varne pitne vode ter osnovnih higienskih in sanitarnih storitev so potencialna smrtna past za nosečnice, novorojenčke in otroke. Vsako leto okoli 670.000 novorojenčkov izgubi življenje zaradi sepse. To je groteska – še toliko bolj, ker je njihovo smrt mogoče preprečiti.«
Poročilo ugotavlja, da imajo kontaminirane roke in kontaminirano okolje pomembno vlogo pri prenosu patogenov v zdravstvenih ustanovah in širjenju protimikrobne odpornosti. Intervencije za povečanje dostopnosti umivanja rok z vodo in milom ter ustreznega čiščenja prostorov (npr. delovnih površin in tal) so temelj programov za preprečevanje in obvladovanje okužb ter so ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe – še posebej, ko gre za zagotavljanje varnega poroda.
Pokritost z zmogljivostmi za zagotavljanje varne pitne vode ter ustreznih sanitarij in higiene je še vedno neenakomerna in se razlikuje glede na regije in dohodkovne skupine:
- Zdravstveni objekti v podsaharski Afriki zaostajajo pri zagotavljanju osnovnih higienskih storitev. Medtem ko tri četrtine (73 %) zdravstvenih ustanov v regiji zagotavlja čistilo za roke na osnovi alkohola ali vodo in milo na točkah oskrbe, samo ena tretjina (37 %) omogoča umivanje rok z vodo in milom na straniščih. Velika večina (87 %) bolnišnic ima pripomočke za higieno rok na točkah oskrbe; omenjeni pripomočki pa se nahajajo v le 68 % drugih zdravstvenih ustanov.
- V najmanj razvitih državah ima le 53 % zdravstvenih ustanov dostop do zaščitenega vodnega vira na kraju samem. Za primerjavo, globalno povprečje je 78 %, pri čemer je stanje v bolnišnicah (88 %) boljše kot v manjših zdravstvenih ustanovah (77 %). V vzhodni in jugovzhodni Aziji ima 90 % zdravstvenih ustanov dostop do zaščitenega vodnega vira na kraju samem. Na svetovni ravni približno 3 % zdravstvenih ustanov v mestih in 11 % na podeželju nima oskrbe z vodo.
- V državah, kjer so podatki na voljo, 1 od 10 zdravstvenih ustanov ne zagotavlja ustreznih sanitarnih storitev. Delež zdravstvenih ustanov brez sanitarnih storitev je znašal od 3 % v Latinski Ameriki in na Karibih ter v vzhodni in jugovzhodni Aziji, do 22 % v podsaharski Afriki. V najmanj razvitih državah so bile sanitarne storitve na voljo le v 1 od 5 (21 %) zdravstvenih ustanov.
- Podatki nadalje razkrivajo, da v številnih zdravstvenih ustanovah ni poskrbljeno za osnovno čiščenje prostorov ter varno ločevanje in odlaganje zdravstvenih odpadkov.
Poročilo je bilo predstavljeno ob svetovnem tednu vode, na letni konferenci, ki od 23. avgusta do 1. septembra poteka v Stockholmu na Švedskem. Konferenca raziskuje nove načine spopadanja z največjimi izzivi človeštva, pri čemer se ukvarja z vprašanji prehranske varnosti, zdravja, kmetijstva, tehnologije, biotske raznovrstnosti in podnebja.
Vir: UNICEF Slovenija
