V zadnjih
nekaj letih je inflacija povzročila krizo življenjskih stroškov v različnih
koncih sveta. Nekateri razpihovalci strahu so izkoristili stisko milijard ljudi
in širili retoriko, da si ukrepov proti podnebnim spremembam ni mogoče
privoščiti in so v nasprotju z interesi preprostih ljudi. Nič ne more biti dlje
od resnice.
Razširjanje definicije
zeleni proti revnim je destruktivno in se pogosto uporablja za
prikrivanje lastnih kratkoročnih dobičkonosnih interesov. Edina stabilna in
ekonomsko vzdržna prihodnost je energetska varnost, odpornost na nesreče, vključno
z dobro financirano ter usklajeno obnovo po njih, in nenazadnje omejitev dviga
temperature do 1,5 stopinje Celzija.
Fosilna goriva, vključno s premogom, nafto in plinom, so glavno gonilo krize življenjskih stroškov. Slednja bremeni proračune milijard gospodinjstev, ki so na robu svojih zmogljivosti. Cene divje nihajo, kot se to pogosto dogaja, še posebej pa zaradi negotovosti in konfliktov. To posledično zvišuje stroške prevoza, hrane, elektrike in osnovnih gospodinjskih potrebščin. V nekaterih državah, ki so močno odvisne od neobnovljivih virov energije, so se računi za gospodinjstva leta 2022 zaradi stroškov fosilnih goriv povečali tudi za 1.000 ameriških dolarjev.
Ko se
podnebne spremembe še bolj zaostrijo, se bodo stroški potrošnikov še povečali,
gospodarska rast pa upočasnila. Tako pravijo gospodarske institucije, kot je Ameriška
zvezna zakladnica, Rezervna banka Indije in Evropska centralna banka. Visoka
cena energije prav tako zmanjšuje stopnje dobičkov podjetij ter škodi
gospodarski rasti in ovira osnovno pravico dostopa do energije po vsem svetu.
Inflacija najbolj prizadene prav najbolj revna gospodinjstva.
To je
posledica dejstva, da so podnebne nesreče v vsaki državi vse hujše. Letošnje
leto bo verjetno najbolj vroče v zadnjih 125.000 letih. Vse več uničujočih
neviht, nepredvidljivih deževij in poplav, vročinskih valov in suš že povzroča
ogromno gospodarsko škodo in prizadene na stotine milijonov ljudi po vsem
svetu, marsikdo pa ostane brez vsega.
Pip za fosilna goriva ni
mogoče zapreti čez noč, vendar obstaja veliko priložnosti za ukrepe, ki še niso
bili izkoriščeni. Na primer, leta 2022 so vlade porabile več kot 7 trilijonov
dolarjev davkoplačevalskega denarja in posojil za subvencioniranje fosilnih
goriv. Subvencije ne ščitijo dohodkov najbolj revnih gospodinjstev in dodatno
povečujejo dolžniško breme držav v razvoju. Ta denar bi lahko bolje porabili za
izboljšanje zdravstvene oskrbe, izgradnjo infrastrukture – vključno z
obnovljivimi viri energije in omrežji – ter razširitev socialnih programov za
zmanjšanje revščine. Če bi se to izvedlo odgovorno, bi postopno opuščanje
takšnih subvencij dejansko pomagalo najbolj revnim in izboljšalo gospodarstva
držav, ki so najbolj odvisne od pomoči.
Letos smo pri
Združenih narodih (ZN) za podnebne spremembe izvedli globalno oceno stanja
dosedanjih podnebnih ukrepov. Jasno se je pokazalo, da je napredek prepočasen.
Razkrilo se je tudi, da imamo veliko orodij za pospešitev podnebnih ukrepov, ki
bodo hkrati okrepila tudi naša gospodarstva. Imamo znanje in orodja za
pospešitev tega prehoda ter obenem zagotavljamo, da je ta pošten in pravičen
ter da nikogar ne bomo pustili na cedilu.
Milijarde ljudi čakajo, da njihove vlade posežejo po
tej škatli z orodjem in jo začnejo uporabljati. To vključuje preusmeritev
milijard dolarjev iz naložb za proizvodnjo fosilnih goriv v obnovljivo
energijo, ki bo zagotovila stabilno, zanesljivo in poceni energijo za
spodbujanje gospodarske rasti. Tu gre tako za povpraševanje kot za ponudbo.
Tisti med nami, ki potrebujemo energijo za prižig luči, moramo imeti dostop do čiste
energije, da to storimo, hkrati pa tudi fiskalni prostor za vlaganje v naše
skupnosti in njihovo sposobnost prilagajanja spreminjajočemu se svetu.
Obstaja razlog za optimizem, v kolikor bodo vlade prišle na letošnjo konferenco o podnebnih spremembah – COP28 – v Dubaju z duhom sodelovanja in jasno osredotočenostjo na rešitve. Na COP28 se lahko dogovorimo o potrojitvi svetovne zmogljivosti obnovljive energije. Energijsko učinkovitost lahko podvojimo. Lahko pokažemo, da podvajamo finančna sredstva za pomoč državam pri prilagajanju podnebnim vplivom in jih vključimo v nacionalno načrtovanje. Realiziramo lahko sklad za izgube in škodo, ki nam bo pomagal doseči podnebno pravičnost. Izpolnimo lahko tudi stare obljube o zagotovitvi sredstev za prehod in določimo okvir financiranja prihodnjih ukrepov.
En trenutek oziroma eno srečanje ne bo spremenilo vsega. Toda prihodnost lahko potisnemo v smer, ki jo bomo zastavili letos, in zagotovimo načrt, kako lahko nacionalne zaveze dosežemo leta 2025. Nočem dovoliti, da mi hujskaštvo potegne kapuco čez oči in tudi vam je ne sme.
Avtor: Izvršni sekretar sekretariata ZN za podnebne spremembe Simon Stiell
