Novica o smrti enega najvplivnejših kritikov moskovskega
Kremlja, ki je v svojih zadnjih mesecih prestajal zaporno kazen na skrajnem
severu domovine, ni pretresla le njegovih somišljenikov, temveč je razburkala celotno
mednarodno skupnost.
V lanskem letu, ko se je zaradi obsodbe o domnevni
ustanovitvi in financiranju ekstremistične organizacije zaporna kazen Alekseja
Navalnega povečala na skoraj
dve desetletji, je Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil
skrb glede morebitnih kršitev človekovih pravic s strani Ruske federacije.
Izpostavil je pomisleke o neupoštevanju pravice do poštenega sojenja in
spregovoril o strahu pred politično instrumentalizacijo ruskih sodišč, ki naj
bi bila v porastu še posebej v času, ko se v Rusiji vse bolj zatira politična
opozicija. Ključno je bilo, da je Rusijo pozval, naj uresničuje mednarodno
pravo človekovih pravic in v skladu z njim izpusti
Navalnega.
Toda do izpustitve ni prišlo, temveč so Navalnega decembra lani premestili v drug zapor, ki se nahaja globoko nad arktičnim krogom. Tam naj bi mu bile zaradi slabih razmer še bolj sistemsko kršene človekove pravice. V zaporu naj bi se nahajal vse do smrti pretekli teden. Nenadna smrt v državni kaznilnici se je zgodila le mesec dni pred volitvami, na katerih se bo sedanji predsednik potegoval za svoj peti mandat, kar še dodatno vzbuja sume o vpletenosti države v smrt glasnega oporečnika trenutnega sistema in sedanjega ruskega voditelja.
Odbor Združenih narodov za človekove pravice je ob novici izrazil
zgroženost, hkrati pa ponovno opozoril na svoje večkrat izražene skrbi o
samovoljni naravi Navalnijeve zaporne kazni. Rusijo so opozorili, da ima
dolžnost zagotoviti verodostojno preiskavo njegove smrti, ki jo mora nujno
opraviti neodvisen organ. K transparentni preiskavi okoliščin Navalnijeve smrti
poziva tudi generalni sekretar Združenih narodov António Guterres, ki je prav
tako javno
izrazil svojo pretresenost nad tragično novico, hkrati pa izrekel sožalje
družini preminulega.
Odbor je državo vnovič pozval k upoštevanju človekovih pravic, končanju
preganjanja politikov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev ter k
izpustitvi vseh zaprtih, ki kazen prestajajo zaradi sicer zakonitega
uresničevanja svojih temeljnih pravic. Posebna poročevalka Združenih narodov o
mučenju Alice Jill Edwards je ob novici izrazila skrb glede očitnega ruskega
neupoštevanja pozivov
Združenih narodov. Rusko vlado je večkrat tudi sama pozvala k izboljšanju
pogojev, v katerih je bil zaprt Navalni.
Na temni dan za vladavino prava, svobodo izražanja
in človekove pravice, kot ga je poimenovala Edwards, so po evropskih mestih
izbruhnili shodi
v podporo idejam, za katere se je boril Navalni in v protest kršenju
temeljnih pravic s strani ruskega vrha. Večje skupine ljudi so se navkljub
prepovedi protestov zbrale tudi po številnih ruskih mestih, v prestolnici so ob
nenehni prisotnosti policije Moskovčani
položili cvetje k spomeniku žrtev politične represije.
Avtorica prispevka: Alina Žerovnik
