Evropska komisija je sprejela akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, ki je ključni rezultat evropskega zelenega dogovora in glavna tema letošnjega Zelenega tedna EU.

Načrt določa celostno vizijo za leto 2050, tj. svet, v katerem je onesnaževanje zmanjšano na raven, ki ni več škodljiva za zdravje ljudi in naravne ekosisteme, predstavljeni pa so tudi ukrepi za uresničitev tega cilja.

Načrt povezuje vse ustrezne politike EU za boj proti onesnaževanju in njegovo preprečevanje, poseben poudarek pa daje uporabi digitalnih rešitev za boj proti onesnaževanju. Predvideni so pregledi ustrezne zakonodaje EU, da se ugotovi, kje so še vrzeli in kje je potrebno boljše izvajanje za izpolnjevanje pravnih obveznosti.

Akcijski načrt določa ključne cilje za leto 2030 v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja pri viru v primerjavi s trenutnim stanjem. Ti cilji bodo EU usmerjali na poti do zagotovitve zdravega planeta za zdrave ljudi do leta 2050 in vključujejo:

  • izboljšanje kakovosti zraka, da bi zmanjšali število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka za 55 %,
  • izboljšanje kakovosti vode z zmanjšanjem količine odpadkov, plastičnih odpadkov v morju (za 50 %) in mikroplastike, ki se sprošča v okolje (za 30 %),
  • izboljšanje kakovosti tal z zmanjšanjem izgub hranil in uporabe kemičnih pesticidov za 50 %,
  • 25-odstotno zmanjšanje deleža ekosistemov EU, v katerih onesnaženost zraka ogroža biotsko raznovrstnost,
  • 30-odstotno zmanjšanje deleža ljudi, ki so stalno izpostavljeni prometnemu hrupu,
  • znatno zmanjšanje nastajanja odpadkov in zmanjšanje ostankov komunalnih odpadkov za 50 %.

Onesnaževanje je največji okoljski vzrok številnih duševnih in telesnih bolezni ter prezgodnjih smrti, zlasti med otroki, osebami z določenimi zdravstvenimi težavami in starejšimi. Ljudje, ki živijo na bolj prikrajšanih območjih, so pogosto bližje onesnaženim ali zelo prometnim območjem. Okolje brez strupov je ključno tudi za zaščito naše biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Onesnaževanje je namreč eden od glavnih razlogov za izgubo biotske raznovrstnosti.

V nedavnem poročilu Evropske agencije za okolje o zdravju in okolju je navedeno, da je v EU vsako leto več kot 400 000 prezgodnjih smrti (tudi zaradi rakavih obolenj) mogoče pripisati onesnaženosti zunanjega zraka, 48 000 primerov ishemične bolezni srca in 6,5 milijona primerov kroničnih motenj spanja pa hrupu, kar ne vključuje drugih bolezni, ki jih je mogoče pripisati obema vzrokoma.

Vir: Sloga