Okoljski ministri EU-ja so potrdili zakonodajo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo članice EU-ja do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki so trenutno v slabem stanju.
Okoljski ministri EU-ja so na glasovanju potrdili zakonodajo o obnovi narave. Ključen je bil glas avstrijske ministrice Leonore Gewessler, ki je kljub nasprotovanju avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja zakonodajo podprla.
Zakonodaja o obnovi narave med drugim predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.
Glede kmetijskih ekosistemov od članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo izboljševale stanje vsaj pri dveh od treh kazalnikov, to so indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin in delež kmetijskih površin z visokoraznovrstnimi značilnostmi pokrajine.
Uredba ob tem v primeru nepredvidenih in izrednih dogodkov, ki imajo hude posledice za prehransko varnost na ravni Unije, vključuje možnost začasne ustavitve izvajanja določb, povezanih s kmetijskimi ekosistemi, za največ eno leto.
“Svet EU-ja se je danes odločil, da bo obnovil naravo v Evropi ter tako zaščitil njeno biotsko raznovrstnost in življenjsko okolje evropskih državljanov. Naša dolžnost je, da se nujno odzovemo na propadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, pa tudi, da EU-ju omogočimo izpolnjevanje njenih mednarodnih zavez,” je po sprejetju zakonodaje v sporočilu za javnost dejal okoljski minister bruseljske regije Alain Maron.
