Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD DAC) je včeraj predstavil prve okvirne podatke o uradni razvojni pomoči držav donatoric v letu 2023. Številke razkrivajo, da države donatorice ponovno ne dosegajo zastavljenih ciljev uradne razvojne pomoči za spodbujanje človekovega razvoja in boja proti neenakostim v partnerskih državah.

V letu 2023 se je uradna razvojna pomoč (URP) povečala na 223,7 milijarde USD. To predstavlja 0,37 % bruto nacionalnega dohodka (BND) članic OECD DAC in manjše povečanje URP za 1,8 % v realnem smislu v primerjavi z letom 2022. Povečanje je žal le navidezno. Slovenska uradna razvojna pomoč se je v letu 2023 znižala na 0,24% BND v primerjavi z letom 2022, ki je bila 0,29% BND.

V večini držav članic EU se je URP povečala predvsem zaradi kritja stroškov sprejema in oskrbe beguncev v državah donatoricah. Tudi v lanskem letu je večina držav članic EU postala prejemnica znatnega dela lastnih sredstev uradne razvojne pomoči. Leta 2023 je bilo 30,967 milijarde dolarjev namenjenih za stroške oskrbe beguncev, ki so jih krili donatorji (znesek oskrbe beguncev je nekoliko nižji v primerjavi z 31 milijardami USD, dodeljenimi leta 2022). Delež uradne razvojne pomoči, namenjen za stroške beguncev med donatorji, še vedno predstavlja 13,8 % celotne uradne razvojne pomoči držav članic Odbora za razvojno pomoč. Čeprav je sprejemanje beguncev obveznost vseh držav, bi morale države donatorice to dolžnost izpolniti brez preusmerjanja sredstev uradne razvojne pomoči, ki so primarno namenjena krepitvi gospodarskega razvoja in blaginje v partnerskih državah.

Raven uradne razvojne pomoči za najmanj razvite države se po zmanjšanju v letu 2022 še ni vrnila na pred Coivid-19 raven. Navkljub lanskoletnemu skromnemu 3 % povečanju dvostranske razvojne pomoči članic OECD DAC najmanj razvitim državam, je ključno, da nas ta številka ne zavede. Povečanje za 3 % ni primerljivo z znatnim zmanjšanjem za 6,2 %, ki je bilo izvedeno leta 2022. Članice Odbora za razvojno pomoč morajo bistveno izboljšati svojo podporo v globalnem scenariju, za katerega so značilni vse večja neenakost, več konfliktov in rekordno visoka raven odplačevanja dolgov iz držav, ki se uvrščajo na dno indeksa človekovega razvoja (HDI).

Leta 2005 so se države članice EU zavezale, da bodo do leta 2015 namenile vsaj 0,7 % svojega BND za uradno razvojno pomoč. Devetnajst let pozneje države EU še naprej ne izpolnjujejo ciljev ter ne zagovarjajo kakovosti in celovitosti uradne razvojne pomoči, saj jo odvračajo od njenih glavnih ciljev ter jo uporabljajo za domače interese. To protislovje spodkopava verodostojnost EU na svetovni ravni.

Zdi se, da EU in države članice ne razumejo, da sta vpliv in zaupanje neločljivo povezana. EU izgublja geopolitični vpliv tudi zato, ker so partnerske države spoznale, da so obljube EU prazne. Ali bi se postavili na stran nekoga, ki mu ne morete zaupati, in ki v ospredje postavlja lastne interese?”  je povedala Tanya Cox, direktorica, CONCORD

Vse kaže, da se države OECD oddaljujejo od temeljnega namena uradne razvojne pomoči, ki je bila prvotno namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja in blaginje partnerskih državi. Nadalje je videti, da se pri usmerjanju pomoči vedno bolj daje prednost interesom donatoric in ne interesom držav v stiski.” je povedal Max Zimani, direktor SLOGA

Vir: OECD