Zadnjih 30 letih sem v veliki meri posvetil delu na območju humanitarnih kriz. Še nikoli pa nisem deloval v tako uničujočih, zapletenih in nestanovitnih razmerah, kot so te v Gazi.
Ko sem sredi novembra lani prispel v Gazo, me je šokiralo, kakšen vpliv ima ta konflikt na otroke, in – kar je praktično nemogoče – od takrat se je stanje še poslabšalo.
Včeraj sem se sprehodil po obmorskem kraju al Mawasi, tako imenovanem humanitarnem območju, kamor naj bi se preselili prebivalci iz vzhodne Rafe. V zadnjih petih dneh je Rafo zapustilo več kot 100.000 ljudi, razseljevane se nadaljuje. Ceste do al Mawasija so natrpane z na stotine tovornjaki, avtobusi, avtomobili in oslovskimi vpregami, ki prevažajo ljudi in njihovo imetje.
Danes sem videl nekoga, ki je z oslovsko vprego prevažal latrino – to priča o obupu, ki ga doživljajo ljudje. Na peščenih sipinah al Mawasija so pred tem že stala zavetišča, zdaj pa je med množico šotorov in ponjav težko sploh hoditi.
Ljudje, s katerimi sem se pogovarjal, so mi povedali, da so izčrpani, prestrašeni in da vedo, da bo življenje v al Mawasiju – kar je si je spet nemogoče predstavljati – še težje. Družine nimajo ustreznih sanitarij, pitne vode in zavetja. Ljudje izdelujejo improvizirana stranišča tako, da okoli skupin šotorov kopljejo luknje v zemljo. Odprto iztrebljanje je tu vse pogostejše.
Razseljeni ljudje so izpostavljeni še večjemu tveganju za bolezni, okužbe, podhranjenost, dehidracijo ter druge nevarnosti na področju zaščite in zdravja. Poleg nekaj mobilnih zdravstvenih točk in terenskih bolnišnic z omejenimi zmogljivostmi je najbližja bolnišnica oddaljena vsaj 4 km, če je pot do nje varna. V Gazi so bili skoraj vsi ljudje že razseljeni, nekateri tudi večkrat, zato so še bolj ranljivi.
Nek oče mi je v jok povedal, da ima na izbiro le slabe možnosti. Nikjer ni varno za njegove otroke. Razmere se bodo še poslabšale, če v naslednjih 48 urah ne bo mogoče obnoviti humanitarnih operacij.
Že pet dni na območje Gaze ni bilo dostavljenega goriva in praktično nobene humanitarne pomoči, zato smo na dnu. To je že zdaj velik problem za prebivalstvo in vse humanitarne akterje, vendar bi lahko pomanjkanje goriva v nekaj dneh, če se stanje ne spremeni, povsem zaustavilo humanitarne dejavnosti.
Brez goriva na primer ne more delovati porodnišnica v Emiratski bolnišnici, kjer se vsak dan rodi približno 80 otrok. Nosečnice so brez možnosti za varen porod svojih novorojenčkov. Kot smo v zadnjih sedmih mesecih videli v drugih delih Gaze, ko bolnišnicam zmanjka goriva, preneha delovati življenjsko pomembna oprema, kot so ventilatorji in inkubatorji.
Brez goriva ne morejo delovati obrati za razsoljevanje vode in vodnjaki, ne more delovati kanalizacijski sistem. Naši tovornjaki pa ljudem v stiski ne morejo dostaviti ključne humanitarne pomoči, ki rešuje življenja.
Jutri naj bi zmanjkalo zalog hrane za oskrbo ljudi na jugu, v zadnji delujoči pekarni na jugu pa bo kmalu zmanjkalo goriva.
V času, ko so ljudje prisiljeni k ponovni selitvi, so jim odvzete ključne potrebščine, ki jih potrebujejo za preživetje. Bodimo zelo jasni – zaradi tega bodo umirali otroci. To so smrti, ki jih je mogoče preprečiti.
In potem so tu še družine, ki ne morejo zapustiti Rafe ali pa so se odločile, da bodo ostale tu. Več sto tisoč otrok je poškodovanih, bolnih, podhranjenih ali pa so že pred zaostritvijo sovražnosti živeli z invalidnostjo.
Po poročanjih je bilo ubitih že več kot 14.000 otrok. Zaradi kopenske ofenzive v Rafi se bo to število nedvomno dramatično povečalo.
Veliko časa sem preživel v bolnišnicah v Gazi in poškodbe ljudi, ki sem jim bil priča, so neznosne. Resnično je težko opisati vpliv sodobnega orožja na štiriletnika. To, kar orožje naredi z mladim telesom, je nemogoče doumeti. Na lastne oči sem videl veliko, res veliko otrok, ki so izgubili okončine, ki so utrpeli grozljive opekline. In seveda je vpliv na duševno zdravje vseh otrok na območju Gaze strašen.
Tisti, ki delamo v Gazi, si po svojih najboljših močeh prizadevamo, da bi ohranili obseg humanitarnega odziva. Še vedno upamo, da bodo naši pozivi k prekinitvi ognja uslišani in upoštevani, vendar smo pripravljeni tudi na to, da bo ta nesmiselni spopad še naprej pretresal tudi najbolj izkušene med nami.
Takoj potrebujemo gorivo. Dostava pomoči mora spet steči. Treba je osvoboditi talce. Rafa ne sme biti napadena. In otroke je treba zaščititi, ne pa jih ubijati.
UNICEF Slovenija zbira sredstva za pomoč otrokom, ujetih v vojne po svetu, tudi v Gazi. Pomagati je mogoče:
– Pošljite SMS s ključno besedo OTROCI10 na 1919 in darujte 10 €
– Z nakazilom na TRR SI56 0201 3025 9875 526, referenca: SI00 41102, namen: Otroci v vojni, koda namena: CHAR, BIC: LJBASI2X, prejemnik: Slovenska fundacija za UNICEF, Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana
Vir: Slovenska fundacija za UNICEF
