Veliki zeleni zid je ambiciozen projekt izboljšanja življenjskih razmer v Sahelu, vendar je po 14 letih izvajanja šele pri 18 odstotkih poti do cilja. Nove finančne spodbude in izjave afriških voditeljev zdaj dajejo občutek, da projekt dobiva nov zagon.

“Veliki zeleni zid je gibanje pod vodstvom Afrike z epsko ambicijo, da bi po celotni širini Afrike zraslo 8000 kilometrov dolgo čudo sveta. V središče načrtov za trajnostni razvoj postavlja zdrav in produktiven odnos z zemljo in naravo,” je za MMC projekt opisal James Bigila, predstavnik Konvencije Združenih narodov za boj proti dezertifikaciji (UNCCD), ki je eden izmed mednarodnih partnerjev Afriške unije pri projektu.

Celotna shema Velikega zelenega zidu danes zajema 20 afriških držav, dela na zemlji pa trenutno potekajo v enajstih sahelskih državah, od Senegala na zahodu prek Mavretanije, Malija, Burkina Fasa, Nigra, Nigerije, Čada, Sudana, Eritreje in Etiopije do Džibutija na vzhodu.

Velikanski projekt ozelenitve skoraj 8000 kilometrov dolgega in 15 kilometrov širokega pasu med Atlantskim oceanom in Rdečim morjem je Afriška unija začela že leta 2007. Za končni cilj so si zadali do leta 2030 obnoviti sto milijonov hektarjev obdelovalne zemlje, iz zraka počrpati 250 milijonov ton ogljikovega dioksida in ustvariti deset milijonov delovnih mest na podeželju.

V 13 letih od zagona je bilo izvedenih (le) 18 odstotkov ciljev celotnega projekta, kaže zadnje poročilo UNCCD iz julija 2020. Obnovljenih je bilo okoli 20 milijonov hektarjev zemlje, ustvarjenih 350.000 delovnih mest in za 90 milijonov ameriških dolarjev dobičkov.

UNCCD v lanskem poročilu ugotavlja, da morajo za dosego ciljev do leta 2030 vsako leto obnoviti osem milijonov hektarjev površin, kar bo letno stalo med 3,6 in 4,8 milijarde dolarjev. V poročilu opozarjajo tudi na pomanjkljiv nadzor ter premajhno vključenost projekta v nacionalne prioritete.

“Pospeševalnik” zelenega zidu v vrednosti slabih 14 milijard evrov

Dobre novice za Veliki zeleni zid medtem prihajajo z vrha En planet, ki so ga v ponedeljek pretežno virtualno organizirali Francija, Svetovna banka in Združeni narodi. Na vrhu je sodelovalo več kot 30 svetovnih voditeljev, med njimi Francije, Nemčije, Združenega kraljestva in Kitajske, manjkali pa so predstavniki ZDA, Rusije, Indije in Brazilije.

“Okrevanje po pandemiji je naša priložnost za spremembo smeri,” je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. “S pametnimi politikami in naložbami lahko začrtamo pot, ki nam bo vsem prinesla zdravja, obudila gospodarstva, ustvarila odpornost in rešile biodiverziteto,” je dodal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nato oznanil zagon “pospeševalnika” Velikega zelenega zidu. Svetovna banka, državne vlade in drugi deležniki so državam Sahela v sklopu pospeševalnika namenile 14,3 milijarde dolarjev (13,84 milijarde evrov), ki jih bodo prejele v prihodnjih letih.

Predsednik Mavretanije: Veliki zeleni zid gospodarska priložnost po covidu
Predsednik Mavretanije Mohamed Uld Gazuani je ob tem napovedal, da bo projekt Velikega zelenega zidu prioriteta mavretanske vlade po pandemiji covida-19. “V Afriki, zlasti v Sahelu, se večata dezertifikacija, degradacija zemljišč ter zmanjšuje ekosistem. To je eden glavnih vzrokov za revščino. Projekt Velikega zelenega zidu, kjer je bil izveden, kaže dobre rezultate. To je priložnost za ponoven zagon gospodarstev po covidu,” je na vrhu dejal Gazuani.

“Absolutno projekt dobiva nov veter v jadra. Napoved predsednika Macrona o pospeševalniku je velika spodbuda,” dogajanje na konferenci ocenjuje naš sogovornik James Bigila. Med novimi projekti bo urejanje namakanja, gradnja podnebno odporne infrastrukture, kot so ceste, skladišča in obrati za predelavo pridelkov ter širjenje izkoriščanja solarne energije, povzema Reuters.

Dezertifikacija posledica okoljskih in demografskih dejavnikov

Gre za nujne naložbe, saj so razmere v Sahelu vse bolj podobne puščavski Sahari. “Dezertifikacija v resnici ne pomeni širjenja puščave. Gre za proces, v katerem razmere v nekem okolju postajajo podobne puščavskim. Gre za kombinacijo fizičnih ovir, kot so pomanjkanje vode in neredne padavine, ter demografskih dejavnikov, kot so revščina, prehrambna nestabilnost in čezmerno izrabljanje naravnih virov zaradi netrajnostne uporabe zemlje – vse to ustvarja dezertifikacijo,” za MMC pojasnjuje predstavnik UNCCD-a.

V Sahelu je sicer povprečna temperatura povsod višja od 18 stopinj Celzija. V najbolj vročem obdobju so povprečne zgornje temperature med 36 in 42, v najhladnejšem obdobju med 27 in 33 stopinj Celzija. Letno pade le med 200 in 600 milimetri dežja, večina v monsunski sezoni med majem in septembrom.

Ne samo pogozdovanje – tudi vrtovi, pašniki, stabiliziranje sipin
Prvotni načrt Velikega zelenega zidu, ki ga je Afriška unija zagnala leta 2007, je bil osredinjen na pogozdovanje. Vendar so shemo po kritikah spremenili. “Projekt presega pogozdovanje. Drevesa se najbolje obnesejo, ko se upoštevajo značilnosti vsake pokrajine posebej,” komentira James Bigila in dodaja, da gre pri projektu za “mozaično uporabo zemljišč, denimo gozdov, vrtov, travnikov, pašnikov, ki glede na pokrajino gredo skupaj.”

Pogozdovanje z drevesi, odpornimi proti suši, sicer ostaja pomemben del projekta. Med najpogostejšimi drevesnimi vrstami so Acacia Senegal, moringa in kruhovec.

Pomembnejše od pogozdovanja pa je obnavljanje neuporabnih površin. “Z obnovitvijo zemlje in zajemanjem ogljika lahko tla in posledično pokrajina postanejo odpornejša proti suši in podnebnim spremembam ter sposobnejša podpirati vegetacijo,” pojasnjuje Bigila.

Shemo so v zadnjih letih razširili s številnimi pristopi, kot so ustvarjanje večnamenskih vrtov, stabiliziranje peščenih sipin, ustvarjanje nasadov rastlinja, ki pokrajino varujejo pred vetrom in zemljo pred erozijo (angl. windbreak) ter gradnjo namakalnih sistemov, kaže poročilo UNCCD-a.

Sahel eno najrevnejših območij na svetu s hitro rastočo populacijo
Veliki zeleni zid naj bi “vrnil življenje v degradirane afriške pokrajine, zagotovil preskrbo s hrano ter ustvaril delovna mesta in razlog več milijonom ljudi, da ostanejo”, cilje projekta opredeljujejo na spletni strani greatgreenwall.org.

Sahelski pas pod saharsko puščavo je namreč eno najrevnejših območij na svetu. Geografsko Sahel obsega celotno območje Afrike pod Saharo – od Atlantskega oceana na zahodu do Rdečega morja na vzhodu. V političnem smislu se izraz najpogosteje uporablja za države Senegal, Mavretanijo, Mali, Burkino Faso, Niger in Čad.

V teh državah vsak peti prebivalec (skupno 23 milijonov) trpi lakoto, kar 80 odstotkov populacije pa živi v revščini – z manj kot dvema dolarjema na dan. Populacija Sahela je sicer ena najmlajših in ena najhitreje rastočih. Na območju živi okoli sto milijonov ljudi, do leta 2050 pa bi se populacija lahko povečala na 240 milijonov, kažejo podatki Združenih narodov iz leta 2018.

UNHCR: V zadnjem letu se je število razseljenih skoraj podvojilo
Življenje na območju je težko zaradi izjemno visoke temperature, suše, pomanjkanja pitne vode in rodovitne zemlje. Osrednji del Sahela v Burkina Fasu, Maliju in Nigru kljub posredovanju francoske vojske pretresa džihadistično nasilje.

Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) opozarja na hitro rastoče odseljevanje iz osrednjega Sahela. Zaradi spopadov, lakote, podnebnih sprememb in pandemije covida-19 je v celotnem Sahela svoje domove zapustilo 2,7 milijona ljudi – od tega je 1,5 milijona notranje razseljenih v Maliju, Nigru in Čadu, samo v zadnjem letu se je število povečalo za 600.000.

Dobri rezultati projekta v številnih državah
Projekt Velikega zelenega zidu kljub počasnemu začetku, podnebnim spremembam in politični nestabilnosti ponekod kaže pozitivne rezultate. V Senegalu so posadili več kot 12 milijonov dreves, odpornih proti suši. V Etiopiji so obnovili 15 milijonov, v Nigeriji pa pet milijonov hektarjev uničene zemlje. V Burkina Fasu so s praksami majhne skupnosti Zai obnovili tri milijone hektarjev zemljišč. V Nigru so z obnovitvijo pet milijonov hektarjev obdelovalnih površin omogočili pridelavo 500.000 ton žit letno, kar zadostuje prehrambnim potrebam 2,5 milijona ljudi. V Mavretaniji, ki napoveduje nov zagon projekta po covidu, so doslej stabilizirali 2860 hektarjev peščenih sipin, posadili 2700 dreves in pridelali dva milijona sadik in drugih rastlin.

Vir: RTV Slovenija