Jemen – najrevnejša država na Arabskem polotoku, žrtev podnebne krize in ozemlje, na katerem so tuje države zaradi lastnih interesov dopustile, po mnenju OZN, najhujšo humanitarno krizo v zgodovini. V državi je že več let tako psihično kot fizično nasilje nad deklicami in ženskami del vsakdana, dečki so dnevno rekrutirani v vojsko, največji državni sovražnik pa je lakota. Nemalo sosednjih in tudi bolj oddaljenih držav je “priskočilo na pomoč” z uvozom orožja, nezakonitimi vojaškimi napadi in financiranjem, kar krizo iz dneva v dan povečuje.
O konfliktu v Jemnu je bilo prelitega že obilo črnila, vendar države, ki bijejo bitko nad zemljo lačnih in miru željnih prebivalcev, še vedno niso dosegle sporazuma. Z namenom hitrejšega doseganja premirja je novembra letos Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) izdal poročilo, v katerem s pomočjo statističnih podatkov ugotavlja, kakšen vpliv bo imela vojna v Jemnu na bodoče življenje tamkajšnjih prebivalcev ter kako bo le ta vplivala na že sedaj uničujočo humanitarno krizo. V poročilu izpostavi posledice vojne, če se le ta konča do februarja 2022 ter stanje, če le ta traja do leta 2030. Gre za zelo jasno prognozo jemenske ekonomije in demografskega gibanja ter opomnik, zakaj je konflikt potrebno rešiti takoj.
Nestabilne politične in gospodarske razmere tlakovale Hutijem pot do oblasti
Konflikt sega v leto 2011, ko je bil dolgoletni avtoritarni predsednik Saleh zaradi neuspele politične reforme prisiljen predati oblast svojemu namestniku Hadiju. Le ta ni bil kos izzivom, s katerimi se je soočala država; napadi džihadistov, separatistično gibanje na jugu države, korupcija, brezposelnost in stalno pomanjkanje hrane.
Gibanje Hutijev je ob podpori nekdanjega predsednika Saleha izkoristilo šibkost nove vodje. Prevzeli so nadzor nad provinco Saada na severnem delu države in nato nadaljevali pohod proti jugu do glavnega mesta Sanaa. Številni prebivalci Jemna so jih zaradi razočaranja nad tranzicijo podprli.
Savdska Arabija je – ob podpori osmih drugih sunitskih arabskih držav, ZDA in več evropskih držav – začela zračni napad proti oboroženemu hutijskemu gibanju, ki ga podpira Iran. Glavni cilj naj bi bil premagati gibanje Hutijev, končati iranski vpliv v Jemnu in vrnitev oblasti predsedniku Hadiju.
Razmere v Jemnu danes
Štiri petine prebivalstva se zanaša na humanitarno pomoč. 14,3 milijona ljudi živi v hudi stiski, podhranjenega pa je skoraj petina vsega prebivalstva. V letu 2021 bo gospodarstvo imelo le pol toliko dobička, kot bi ga bilo, če konflikta ne bi bilo. Zaradi oslabljenega delovanja gospodarstva v času trajanja vojne bo Jemen ob približno 126 milijard ameriških dolarjev dobička. Delujočih je zgolj polovica zdravstvenih ustanov, prav vsem pa primanjkuje osnovne medicinske opreme. Zdravstveni delavci že več let ne prejemajo rednih plač za opravljeno delo. Več kot 10 000 otrok je umrlo zaradi posledic konflikta, več tisoč pa jih je bilo odpeljanih v boj. Državo prav tako pesti pomanjkanje pitne vode, izjemno visoka brezposelnost in pomanjkanje osnovne izobrazbe.
Ker je predsednik Hadi izgubil nadzor nad pretežnim delom državnega ozemlja, ni mogoče udejanjiti nobenih nujno potrebnih reform na področju kmetijstva, gospodarstva, politične vključenosti, enakosti spolov, decentralizacije in ekonomije.
Konec vojne do februarja 2022
Poročilo izpostavlja, da bi bilo v primeru, da se vojna konča v prihodnjih dveh mesecih, mogoče odpraviti skrajno revščino v državi v le eni generaciji – do leta 2047. Prav tako bi lahko Jemen, do leta 2050, postal ena izmed držav s srednje visokim dohodkom – BDP na prebivalca bi namreč znašal 8,900 ameriških dolarjev. V samo treh letih pa bi se prepolovila tudi podhranjenost.
UNDP hkrati izpostavlja, da je v okrevanje nujno potrebno vključiti krepitev vloge žensk v družbi, saj lahko pripomorejo k zvišanju bruto domačega proizvoda za kar eno tretjino, prav tako pa bi bilo mogoče do leta 2029 prepoloviti umrljivost mater.
Nadaljevanje vojne do leta 2030
Poročilo opozarja na posledice vojne in vpliv le te na gospodarstvo in civilno prebivalstvo, v primeru, da se nemiri nadaljujejo do leta 2030. Po predvidevanjih bo do takrat izgubilo življenje 1,3 milijona Jemencev. Do tri četrtine smrti ne bo prišlo zaradi neposrednega vpliva vojne, temveč zaradi posrednih učinkov – vpliva krize na preživetje, močnega zvišanja cen hrane, izjemno slabega zdravstva in izobraževanja.
Trenutno v podhranjenosti živi 4,9 milijona ljudi, do leta 2030 se bo to število skoraj podvojilo, prav tako bo število ljudi, ki živijo v skrajni revščini naraslo iz 15,6 milijona na 22 milijonov, kar predstavljala 65% prebivalstva.
Kdaj bo vojne konec?
Leta 2019 je v skrajni revščini živelo 40% prebivalstva, leta 2022 se bo ta odstotek dvignil skoraj na 50%, do leta 2030 pa bo ob nadaljevanju vojne dosegel preko 70%. Sorazmerno navedenim podatkom rastejo tudi števila smrtnih žrtev, podhranjenosti, nedostopnost izobrazbe otrokom ter izguba gospodarskih prilivov.
Pozivi k miru so še vedno pomembni in poročilo navaja zelo jasne podatke o tem kakšne posledice bo nadaljevanje vojne imelo. Kljub temu pa so trenutne okoliščine na jugu arabskega polotoka še vedno takšne, da bi bilo povsem utopično pričakovati sporazum med vsemi stranmi že v začetku prihodnjega leta. Dokler bo konflikt trajal, pa ostaja odprto vprašanje, kdaj bo zopet nastopil čas, ko ekonomski in politični interesi ne bodo več prevladali nad življenjem posameznika.
Viri:
- https://yemen.un.org/sites/default/files/2019-09/Assessing%20the%20Impact%20of%20War%20on%20Development%20in%20Yemen.pdf
- https://www.aljazeera.com/news/2021/11/23/un-yemen-recovery-possible-in-one-generation-if-war-stops-now
- https://www.hrw.org/world-report/2021/country-chapters/yemen
- https://www.undp.org/press-releases/undp-recovery-yemen-possible-despite-fast-deteriorating-situation
- https://www.reuters.com/world/middle-east/who-is-fighting-yemens-war-2021-12-07/
- https://www.ye.undp.org/content/yemen/en/home/library/assessing-the-impact-of-war-in-yemen–pathways-for-recovery.html
- https://www.unicef.org/emergencies/yemen-crisis
Avtorica: Ana Mestinšek Mubi
