Vojna v Ukrajini bo imela strašanski vpliv na druge države, zlasti na tiste, ki se zanašajo na njene vire, kot je Jemen – država, ki je zaradi vojne na svojih tleh že v globokih težavah. Jemen se zanaša na ukrajinske zaloge žita, ki predstavljajo 40 % celotne ponudbe žita v državi.
V prispevku navajam nekaj informacij, ki so vključene v raziskavi z naslovom “Podatki iz informativnega zapisa o pomenu Ukrajine in Ruske federacije za svetovne kmetijske trge ter tveganjem, povezanim s trenutnim konfliktom”, ki ga je izvedel organ OZN, ki se ukvarja s prehrano in kmetijstvom – Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organisation of the United Nations – FAO). Glavne naloge FAO so zmanjšanje revščine in lakote z izboljšanjem produktivnosti kmetijstva; izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju ter nuditi razvojno pomoč, zbiranje podatkov in svetovanje vladam.
Ukrajina in Rusija sta dve izmed največjih proizvajalcev kmetijskih sredstev in hrane na svetu. Ruska proizvodnja hranil za gnojila je še posebej pomembna, ker omogoča rast rastlin in pridelkov. Približno četrtina najpomembnejših hranil, ki se uporabljajo v evropski proizvodnji hrane, prihaja iz Rusije. Toda hranila niso edini dejavnik, ki ga moramo upoštevati, saj je za proizvodnjo nekaterih vrst gnojila potreben tudi zemeljski plin. Ruska vlada je ustavila izvoz gnojil, kar bo povzročilo višje stroške za kmete in manjše količine pridelkov, to pa bo posledično povzročilo višje cene hrane. Cene pšenice, koruze, ječmena, sončničnega olja in repičnega olja so se že med letoma 2016 in 2021 več kot podvojile.
To je zelo zaskrbljujoče, saj se je zaradi epidemije v zadnjih dveh letih na svetu za 100 milijonov povečalo število ljudi, ki trpijo zaradi lakote. Po besedah glavnega ekonomista FAO, ki opozarja na katastrofo svetovnega prehranskega sistema, bo število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, še naraslo kot posledica vojne v Ukrajini.
Vsaj 50 držav je odvisnih od Rusije in Ukrajine za 30 % ali več glede oskrbe s pšenico. Od zadevnih dveh proizvajalk je odvisnih tudi veliko držav v razvoju v Afriki in Aziji. V nadaljevanju predstavljam še nekaj številk.
Vir: https://www.fao.org/3/cb9013en/cb9013en.pdf
Avtor prispevka: Manuel Fischer
