Danes je v otroško delo prisiljenih 152 milijonov oz. deset odstotkov vseh otrok na svetu.
Čeprav je številka v zadnjem desetletju upadla za 38 odstotkov, je stanje še vedno zaskrbljujoče. Zato je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 2019 sprejela resolucijo, v kateri v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (MOD) leto 2021 razglaša za leto boja proti otroškemu delu. Kampanja se zavzema za učinkovite ukrepe s ciljem preprečevanja tovrstnega izkoriščanja otrok. OZN z resolucijo, ki predvideva tako ukrepanje in neposredno reševanje problema, kot tudi izobraževanje, številne programe in aktivno posvečanje pozornosti tej tematiki, k sodelovanju poziva vse države članice.
Po podatkih MOD skoraj polovica vseh otrok, ki opravlja otroško delo živi v Afriki, sledita pa ji Azija in Pacifik. Področje, kjer so otroci največkrat zaposleni, je kmetijstvo, približno polovica vseh otrok pa dela v neprimernih in celo nevarnih okoliščinah, pogosto polni delovni čas. Otroci beguncev so temu še bolj izpostavljeni, saj njihove družine iščejo različne vire prihodkov, kar pomeni, da je begunska kriza zaskrbljujoča tudi iz tega vidika.
Otroško delo je prepovedano z mednarodnimi normami, npr. s Konvencijo o otrokovih pravicah. Problematično je iz več razlogov – v prvi vrsti otrokom odvzema pravico do mirnega in brezskrbnega otroštva, omejuje njihov fizični ter psihični razvoj, ovira oz. celo preprečuje osnovno izobraževanje in zdravstveno oskrbo ter jih izpostavlja krutim delovnim pogojem. Ti otroci si ne morejo zagotoviti boljše prihodnosti, kar vodi v začaran krog. Po besedah direktorja MOD Guya Ryderja pa otroško delo prav tako ne vodi do boljšega življenja njihovih družin, temveč jih zaradi zgoraj naštetih razlogov ohranja v revščini.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so otroci pogosto žrtev tihotapskih mrež z belim blagom, kjer so izpostavljeni nasilju, zlorabam ter kršenju človekovih pravic. Njihova usoda je precej odvisna od spola če deklice običajno končajo kot spolne delavke, so dečki v večini primerov prisiljeni postati vojaki.
Situacijo pa je dodatno poslabšala tudi pandemija Covid-19. S številnimi ukrepi se je ekonomsko stanje v mnogih (že tako revnih) predelih sveta še poslabšalo, poglobilo bedo tamkajšnjih družin in na ta način povzročilo nove žrtve otroškega dela. K temu je pripomoglo tudi zaprtje šol.
Cilji resolucije OZN v boju proti otroškemu delu so ambiciozni, a dosegljivi. Njihovo uresničevanje je skladno tudi s sedmim izmed dvanajstih ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki nacionalne vlade poziva k preprečevanju vseh vrst otroškega dela do leta 2025, do leta 2030 pa namerava odpraviti tudi prisilno delo, trgovino z belim blagom ter moderno suženjstvo.
Viri:
- UN News
- Business & Human Rights Resource Centre
- Unicef
Avtorica: Natalija Tišler
