Iz poročila, ki ga je v četrtek objavila Organizacija ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), je razvidno, da so se neposredne tuje naložbe (NTI) leta 2023 zaradi svetovne gospodarske upočasnitve in naraščajočih geopolitičnih napetosti zmanjšale za dva odstotka na 1,3 bilijona dolarjev.
V poročilu o svetovnih naložbah za
leto 2024 je bilo poudarjeno, da nezadostno financiranje ovira prizadevanja za uresničitev
Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Ugotavljajo, da upad neposrednih
tujih naložb presega 10 odstotkov, če izključimo velika nihanja v naložbenih
tokovih v nekaj evropskih obvodnih gospodarstvih, pri čemer so najbolj
prizadete države v razvoju. Po navedbah UNCTAD je bilo zmanjšanje predvsem
posledica naraščajočih geopolitičnih napetosti in pomislekov glede
»greenwashinga«, tržne prakse, s katero se stvari zdijo bolj okolju prijazne,
kot v resnici so.
Neposredne tuje naložbe so namreč
ključne za financiranje infrastrukture in javnih storitev, kot sta energija in
obnovljivi viri energije. Zaostreni pogoji financiranja leta 2023 so privedli
do 26-odstotnega upada števila poslov s takimi naložbami. Ta padec je sprožil
desetodstotno zmanjšanje naložb v sektorjih, povezanih s cilji trajnostnega
razvoja (SDG), predvsem v agroživilskih sistemih, vodi in sanitarijah.
Razvijajoča se gospodarstva v Aziji, kjer je 60 odstotkov svetovnih megaprojektov, pa so zabeležila znatno povečanje novih neposrednih tujih naložb. Kljub temu se je skupni tok tujih naložb v Azijo zmanjšal in padel s približno 678 milijard dolarjev leta 2022 na 621 milijard dolarjev leta 2023. Vendarle je celina, na čelu z vzhodno in jugovzhodno Azijo, še naprej največja prejemnica neposrednih tujih naložb na svetu, saj predstavlja skoraj polovico svetovnih prilivov. Kitajska in njeno posebno upravno območje Hongkong sta še naprej največja vlagatelja v regiji po skupnem obsegu neposrednih tujih naložb, sledijo ji ZDA, Japonska in Singapur.
Vir: UN News
