Na vzhodu Slovenije vlada izjemna suša in tudi drugod razmere niso dobre. Ob zadnjih padavinah so se rahlo izboljšale le na zahodu države. Nekatere reke so imele aprila zgodovinsko nizke pretoke.
Kljub padavinam v zahodnem delu Slovenije, se suše nismo znebili, meni agrometeorologinja Andreja Sušnik z agencije za okolje (Arso). Izboljšanje je omejeno le na posamezna območja, kjer je padlo več kot 40 milimetrov dežja, predvsem na zahodu in delu obale, je dodala.
Drugod razmere ostajajo slabe ali se še poslabšujejo. “Proti vzhodu je stanje celo izjemno sušno, saj je ta del že obarvan rdeče,” je opozorila Andreja Sušnik. Koroška in del Podravja po njenih besedah že več obdobij ostajata v območju izjemne suše. Nekatere regije, ki so bile prej zmerno sušne, so zdaj postale izjemno sušne, kar pomeni, da se vodni primanjkljaj povečuje, je dodala.
Tudi napovedi niso spodbudne. “Padavine bodo v prihodnjih dneh bolj krajevne, brez večje fronte,” je povedala Sušnik. Za severovzhod pa po trenutnih napovedih ne kaže večjih količin dežja.
Za izboljšanje bi bile potrebne bistveno večje količine padavin. Na izjemno sušnih območjih bi potrebovali okoli 60 milimetrov dežja, na manj prizadetih okoli 30, ključno pa je dolgotrajnejše deževje. Po besedah Sušnik je potrebno več dni zmernega dežja, da voda ne odteče po suhi površini.
40 odstotkov vode v rekah
Tudi hidrološke razmere so resne. Hidrolog Janez Polajnar je pojasnil, da večina Slovenije ostaja prizadeta, rahlo izboljšanje je bilo po dežju le na zahodu. “V slovenskih rekah se je v aprilu pretakalo le 40 odstotkov vode, kot bi se je običajno,” je povedal. Nekateri vodotoki so dosegli zgodovinsko nizke vrednosti. “Reke, kot so Mura v Gornji Radgoni, Sora in Idrijca, so dosegle tudi najmanjše srednje aprilske pretoke v daljšem časovnem obdobju,” je naštel.
Čeprav so nedavne padavine nekoliko omilile razmere, to ni dovolj, pa tudi napovedi za hidrološki vidik niso spodbudne. “Na začetku prihodnjega tedna bi lahko padlo od 10 do 20 milimetrov padavin, vendar količinsko to ne bo prav veliko,” je pojasnil Polajnar. Za izboljšanje bi bile potrebne bistveno večje količine dežja.
Suša že pušča posledice v kmetijstvu, zlasti v Pomurju. Kmetje opozarjajo, da sta lahko okrnjena krma, razvoj spomladanskih kultur, kot je koruza, in tudi rast ozimnih žit je zmanjšana. Sušnik je ob tem izrazila bojazen, da bo letos kmetijska proizvodnja slabša, tudi zaradi drugih dogodkov, kot je bila pozeba.
Vir: RTV Slovenija
