Velikega leščurja ogrožata epidemija in podnebna kriza. Po štirih letih raziskav, presajanja zdravih osebkov v morske rezervate in monitoringa, pri katerem je sodelovalo več kot 60 znanstvenikov, razlogov za optimizem ni.
Evropski projekt Life Pinna, namenjen preprečevanju izumrtja velikega leščurja, je zajel severni Jadran ter Ligursko in Tirensko morje. Biologi so po izbruhu epidemije težko našli žive osebke, a so dosegli nekaj pomembnih prebojev. Daniela Caracciolo iz ligurske agencije Arpal poudarja, da jim je prvič uspelo 21 dni vzgajati ličinko v laboratoriju. Raziskovalci so izdelali genetski zemljevid populacij, preučili patogene organizme in presadili okoli 50 zdravih osebkov v morske rezervate. Na Jadranu sta takšni območji Miramar in Strunjan.
“V slovenskem morju smo našli 30 osebkov, polovica je bila zdravih in smo jih vrnili v morje,” pojasnjuje Valentina Pitacco z Morske biološke postaje NIB. Slovenski morski biologi so razvili tudi posebno metodo lovljenja ličink s kolektorji. To je bil izjemen napor raziskovalcev z obeh strani meje, poudarja Saul Ciriaco iz tržaške Zadruge Shoreline: “In čeprav nam odraslega leščurja v ujetništvu še ni uspelo vzgojiti, so izsledki v tej smeri spodbudni.”
Upanje daje predvsem čezmejno območje pri Lazaretu, kjer še vedno živi nekaj osebkov. Nekaj jih varujejo in negujejo tudi v piranskem Akvariju, a kot pravi Manja Rogelja, celotna slika ni optimistična: “Leščurje izgubljamo iz morja, tudi vseh, kar nam jih je uspelo dobiti, nismo znali zadržati. Res pa je, da smo z vsemi temi projekti pridobili neverjetno veliko znanja.”
To znanje povzema dokumentarec projekta Stopping Extinction. Razmislek o pomenu velikega leščurja v piranskem akvariju ponuja tudi umetniški projekt AquA(I)formings Robertine Šebjanič, Sofie Crespo in Feileicana McCormicka.
