Predstavnik UNICEF-a v Ukrajini, Munir Mammadzade, opozarja, da napovedi za zimo v Ukrajini, ki smo se jih vsi bali, so sedaj postale resničnost. Intenzivni napadi v času ekstremnih temperatur pod lediščem uničujejo ključno energetsko in vodovodno infrastrukturo. 

Več milijonov družin po vsej državi preživlja dneve brez ogrevanja, elektrike in vode. Otroci in njihove družine bijejo nenehen boj za preživetje.

Življenje v visokem stanovanjskem bloku pri minus 18 stopinjah Celzija pomeni predvsem ohranjanje varnosti pred nenehnimi napadi in preživetje v skrajnih temperaturah. V Kijevu, v desetem nadstropju ene od takšnih stavb na levem bregu Dnepra, mama Svitlana počne vse, kar je v njeni moči, da poskrbi za svojo triletno hčerko Arino.

Povedala je UNICEF-u, da že več kot tri dni nimajo ogrevanja in elektrike, in to je bilo v prvem tednu motenj. Mnoge družine danes še vedno nimajo dostopa do ogrevanja in elektrike ali pa je dostop moten. Hladna voda teče le občasno. Družine okna obdajajo s plišastimi igračami ali s čimerkoli drugim, da bi kljubovale mrazu.

Svitlana ne more okopati Arine niti pripraviti toplega obroka. Zato svojo hčerko zavije v več plasti oblačil in obe se po temnih stopnicah spustita deset nadstropij nižje, da prideta do šotora, ki ga je zunaj postavila ukrajinska državna služba za nujne primere. Tam se lahko ogrejeta, dobita toplo hrano, napolnita elektronske naprave in se pogovorita s psihologom – ali pa preprosto sedita na toplem.

UNICEF je šotore opremil tudi s psihosocialnimi materiali, ki otrokom omogočajo igro in sprostitev, s čimer se otroci in odrasli lažje soočajo s povečanim občutkom tesnobe.

Izjemno težke razmere puščajo na otrocih posledice, tako psihične in fizične. Tema in zmrzal povečujeta strah in stres ter lahko povzročita ali poslabšata bolezni dihal in druge zdravstvene težave. Najmlajši otroci so najbolj ranljivi. Novorojenčki in dojenčki hitro izgubljajo telesno toploto in so izpostavljeni večjemu tveganju za podhladitev in bolezni dihal, ki lahko brez ustrezne toplote in zdravstvene oskrbe hitro postanejo smrtno nevarne.

Tudi izobraževanje je ponovno moteno. Zaradi izjemnega mraza so šole in vrtci v glavnem mestu in na drugih območjih prešli izključno na pouk na daljavo, vendar motnje v oskrbi z električno energijo motijo tudi izvajanje pouka prek spleta.

Ko nastane škoda na infrastrukturi za oskrbo z električno energijo, ogrevanjem in vodo, se požrtvovalni delavci na terenu – kljub izjemnim izzivom – takoj lotijo nujnih popravil.

Obnova dostopa do osnovnih življenjskih storitev je tekma s časom, ki jo UNICEF podpira s svojim obsežnim humanitarnim odzivom na terenu, kjer si prizadeva pomagati 1,65 milijona ljudem, med njimi 470.000 otrokom. To delo se je začelo že pred meseci in vključuje naložbe iz preteklih let, ki danes blažijo posledice opisanih motenj:

  • Po nedavnih napadih na energetsko infrastrukturo in popolnih izpadih elektrike v Zaporožju in Dnipru so bolnišnice lahko še naprej delovale, oskrba z vodo pa je ostala zagotovljena po zaslugi generatorjev in sončnih elektrarn, ki so bili nameščeni že precej pred začetkom zime.

  • V Kijevu je UNICEF po poškodbah centralnih ogrevalnih postaj takoj namestili generatorje iz vnaprej pripravljenih zalog, da bi zagotovili električno energijo in preprečili popolno prekinitev izvajanja nujnih, življenjsko pomembnih storitev.

  • Po vsej državi bo nameščenih 79 visoko zmogljivih generatorjev za delovanje podjetij, ki zagotavljajo oskrbo z vodo in ogrevanjem, s čimer UNICEF širi sodelovanje z občinami, da bi zmanjšali motnje in zagotovili bolj trajnostno ogrevanje.

  • UNICEF je več kot 183.000 ljudem, med njimi 86.000 otrokom, v najbolj ogroženih regijah zagotovil denarno pomoč, da lahko starši prednostno zadovoljijo nujne potrebe svojih otrok.

  • Prek izobraževalnega sistema se 1.500 izobraževalnim ustanovam dodeljujejo zimski dodatki, da lahko izvedejo nujne prilagoditve, ostanejo odprte in zagotovijo otrokom bolj prijazno okolje za približno 445.000 učencev.

Po skoraj štirih letih neusmiljene vojne otroci še vedno razmišljajo o golem preživetju, ne o otroštvu.

V letu 2025 se je v primerjavi z letom prej število žrtev med otroki povečalo za 11 odstotkov; ubitih je bilo vsaj 92 otrok, 652 pa je bilo ranjenih. Skupno je bilo od začetka vojne ubitih ali ranjenih že več kot 3.200 otrok.

UNICEF ponovno poziva k prenehanju napadov na civilna območja in infrastrukturo, od katere so odvisni otroci.

Vir: Slovenska fundacija za UNICEF