Slovenija je vstopila v evropsko digitalno desetletje z zelo ambicioznimi cilji. Projekt CODIS 3 preverja, v kolikšni meri je država pri tem uspešna, pregledna in vključujoča. Prve ugotovitve na podlagi poročila Evropske komisije kažejo na neenakomeren napredek in neskladnost med ukrepi in cilji po posameznih področjih, še posebej pri digitalnih kompetencah.
Digitalna preobrazba je ena ključnih nalog, s katerimi se sooča Slovenija, saj si je z Nacionalnim strateškim načrtom za digitalno desetletje zastavila ambiciozne cilje. Do leta 2030 želi izboljšati digitalne kompetence prebivalstva, okrepiti infrastrukturo in povezljivost ter pospešiti digitalizacijo podjetij in javnih storitev. Ti cilji so del skupne evropske vizije, opredeljene v programu Digitalno desetletje EU, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 bistveno napredovale na področju digitalne družbe. Kako Slovenija te obljube izpolnjuje in ali to počne na pregleden in vključujoč način, v teh mesecih preverja projekt »Sooblikovanje javnih politik digitalizacije v Sloveniji 3« (CODIS 3), ki ga vodi Inštitut za elektronsko participacijo (INePA) skupaj s partnerskimi organizacijami.
Projekt se osredotoča na oceno skladnosti nacionalnih ciljev z evropskimi ter na vprašanje, ali vlada pri pripravi in izvajanju ukrepov deluje pregledno in vključujoče. Analiza bo temeljila na javno dostopnih podatkih, uradnih poročilih in rezultatih javnih posvetovanj z deležniki o ukrepih nacionalnega načrta. Nanašala se bo tudi na uresničevanje Evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih. Rezultati analize bodo predstavljeni v posodobljenem senčnem poročilu o izvajanju nacionalnega načrta in v obliki vizualizacij prikazani na odprtokodni spletni strani Zadruge Na prostem. Senčno poročilo in spletna stran bosta javnosti omogočila vpogled v evropske cilje in izvajanje nacionalnega strateškega načrta na področju digitalne preobrazbe, ter prispevala k boljši informiranosti o napredku Slovenije in odgovornosti vlade za uresničevanje javnopolitičnih zavez.
Aktivnosti sooblikovanja javnih politik digitalizacije v Sloveniji temeljijo na predhodnih projektih CODIS 1 in CODIS 2, ki sta podprla sodelovanje civilne družbe pri pripravi nacionalnega strateškega načrta in njegovi prvi posodobitvi. Tokrat pa je poudarek na spremljanju izvajanja in odgovornosti države za uresničevanje ukrepov. Kot poudarja koordinator projekta mag. Simon Delakorda (INePA): Evropska komisija opozarja Slovenijo, da posodobljen nacionalni načrt ne obravnava v zadostni meri izzivov države, načrtovani ukrepi pa niso v celoti usklajeni z zelo ambicioznimi nacionalnimi cilji, zlasti na področjih osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc. S sedanjim trendom napredka bo EU kot celota dosegla cilj 80 % prebivalstva z osnovnimi digitalnimi kompetencami šele leta 2063.
Projekt CODIS 3 vključuje tudi slovenski prevod metodološkega okvira za spremljanje napredka pri doseganju ciljev digitalnega desetletja, spletno usposabljanje deležnikov na področju monitoringa javnih politik ter pripravo predlogov za dobro vladovanje (governance) na področju digitalne preobrazbe. Ugotovitve projekta bodo ob njegovem zaključku predstavljene javnosti na novinarski konferenci, pri čemer bo poudarek na vprašanju, ali Slovenija res gradi digitalno prihodnost, ki bo vključujoča, varna in učinkovita za vse.
Dodatne informacije o aktivnostih projekta so dostopne na https://www.inepa.si/tag/codis/.
Vir: Inštitut za elektronsko participacijo (INePA)
