Po pričakovanjih so razprave na prvem dnevu Blejskega strateškega foruma jasno odrazile raznolikosti in podobnosti med visokimi političnimi predstavniki iz regije in institucij Evropske unije. Tema migracij je prevladala na panelu predsednikov, kjer je predsednik vlade Janez Janša izpostavil, da “Afganistan ni največje vprašanje, kar zadeva nezakonite migracije, ampak je to Sahel. Tam je okoli 400 milijonov ljudi, tretjina jih je pripravljena zapustiti domove. To je naša soseščina.” Ter nadaljeval, da Evropa potrebuje “tudi trdo moč, da bomo učinkoviti z vidika mehke moči, sicer samo trošimo denar”. Glede Sahela dodajmo, da večina ljudi ostaja v sosednjih državah.
Trda moč v tem primeru pomeni krepitev vojaške moči, vojaških zmogljivosti Evropske unije. Z drugimi besedami, krepitev vojaške moči v podporo “mehki moči”. Del te mehke moči Evropske unije je tudi instrument razvojnega sodelovanja Globalna Evropa. Evropska unija je s sprejemom uredbe o instrumentu Globalna Evropa že omogočila pogojevanje sodelovanja pri rabi razvojnih sredstev iz tega instrumenta, s sodelovanjem na področju migracij.
Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA
Takšno pogojevanje odpira veliko vprašanj in dilem. Sredstva razvojnega sodelovanja bi morala biti predvsem na voljo za zmanjševanje neenakosti in revščine ter za ustvarjanje pogojev spoštovanja človekovih pravic. CONCORD, Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj, je zato zahteval, da se določijo najvišji standardi za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa.
V svojem poročilu je CONCORD izpostavil nevarnosti (1) spodkopavanja suverenosti držav in vključujočih partnerstev pri usmerjanju razvojnih sredstev k prioritetam, ki niso skladne z dejanskimi razvojnimi izzivi, (2) preusmerjanja uradne razvojne pomoči in zmanjšanje osredotočenosti na razvojne rezultate, tj. zmanjšanje revščine in neenakosti, (3) ogrožanja skladnosti politik za trajnostni razvoj in (4) verodostojnosti Evropske unije v mednarodnih partnerstvih, ki bi lahko privedlo tudi do zaostrovanja konfliktov.
Dinamiko sodobnih migracij oblikujejo predvsem podnebne spremembe. Prav Sahel, ki ga omenja predsednik vlade, je eno od takšnih območij. Za naslavljanje tako kompleksnih izzivov je namesto sekuritizacije migracijskega vprašanja treba zagotoviti podporo krepitvi in rasti sredstev za razvojno sodelovanje in za odzivanje na podnebne spremembe.
Slovenija bo mnogo več kot s krepitvijo lastne “trde moči” dosegla s povečanjem sredstev za uradno razvojno pomoč: s sedanjih 0,16 % bruto nacionalnega dohodka na 0,33 % BND, k čemur smo se zavezali. S tem bi okrepila tudi svojo prisotnost in dejavnost v partnerskih državah – na primer v Sahelu.
Albin Keuc