V Sloveniji v smeteh pristane vse več hrane. Lani je bile zavržene 164.803 tone, kar predstavlja devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej. Da bi ugotovili, koliko odvržene hrane je še užitne, poteka tudi analiza bioloških odpadkov.
Druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev, ki poteka v okviru projekta Life IP Care4Climate, se bo začela v torek. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt, povečanje količine hrane, ki pristane v smeteh, pripisujejo predvsem večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, podvojila. V trgovini z živili je nastalo za sedem odstotkov več odpadne hrane, v gospodinjstvih pa za dva odstotka. Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kilogramov hrane.
Največji delež odpadne hrane še vedno izhaja iz gospodinjstev (44 odstotkov), sledijo gostinstvo in strežba hrane (34 odstotkov), proizvodnja hrane (13 odstotkov) ter trgovina z živili (devet odstotkov). Po ocenah statističnega urada je delež užitnega dela odpadne hrane lani znašal 37 odstotkov oziroma za tri odstotne točke manj kot leto prej.
Ministrstvo z izvajanjem sortirnih analiz na ravni gospodinjstev pridobiva podatke o vrsti odpadne hrane in količini hrane, ki jo gospodinjstva zavržejo. Prvo tovrstno analizo so v okviru projekta Life IP Care4Climate izvedli leta 2021 in leta 2022, izsledki pa so pokazali, da odpadna hrana v Sloveniji predstavlja 17 odstotkov vseh ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov.
