Slovenija je v zadnjem desetletju med 39 bogatimi državami EU in OECD naredila največji napredek pri zmanjševanju števila otrok, ki živijo pod pragom revščine, kaže najnovejše poročilo UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti. V Sloveniji so za velik del napredka zaslužni socialni transferji, ki krepijo socialno zaščito družin z otroki. Spodbudni rezultati zbujajo up za izzive, ki še ostajajo.V najbogatejših državah sveta sicer v revščini živi več kot petina otrok.
»Blaginja, s tem pa tudi revščina otrok, je odvisna in oblikovana predvsem z vladnimi ukrepi ter s politikami, ki postavljajo otroke v središče procesa odločanja in zaščitijo investicije za otroke in družino,« je povedala Alja Skele, pomočnica izvršnega direktorja za programe na UNICEF-u Slovenija. »Tako v boljših finančnih obdobjih kot v kriznih časih in izravnalnih ukrepih je pomembno, da vlade sprejemajo progresivne ukrepe, ki krepijo socialno zaščito družin z otroki ter ne ogrožajo doseženega napredka za otroke. Pretekle izkušnje namreč kažejo, da je napredek težko doseči, a je lahko le-ta hitro izničen. Pri tem so lahko določene sposobnosti in potenciali otrok za vedno izgubljeni.«
Poročilo UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti iz serije Report Card razvršča države EU in OECD glede na blaginjo otrok, s primerjavo najaktualnejših podatkov o revščini otrok v najbogatejših državah sveta in analizo vladnih politik dohodkovne podpore družinam z otroki.
Slovenija se med 39 bogatimi državami sveta uvršča na drugo mesto glede na delež revnih otrok v državi, prav tako se uvršča na drugo mesto glede na napredek pri zmanjšanju deleža otrok pod pragom revščine med leti 2012 in 2021. Zaradi teh dveh uvrstitev se na skupni lestvici revščine otrok uvrščamo na prvo mesto. To pomeni, da smo med vsem državami OECD in EU v zadnjem desetletju naredili skupno največji napredek pri zmanjševanju števila otrok, ki živijo pod pragom revščine. Spodbudni rezultati potrjujejo, da Slovenija zmore zaščititi najranljivejše in prizadevanja je potrebno nadaljevati.
Dohodkovna revščina
Leta 2012 je v Sloveniji 13,5 odstotka oz. 50.000 otrok živelo pod pragom relativne revščine. Relativna dohodkovna revščina je delež ljudi, ki zaslužijo manj kot 60 odstotkov povprečnega dohodka v državi na prebivalca.
V zadnjem desetletju se je revščina otrok zmanjšala skoraj za tretjino (31,4 odstotka). Danes v Sloveniji živi v revščini 9,3 odstotka oz. 37.000 otrok. Izmed njih jih skoraj polovica živi v dolgotrajni revščini – to je revščina, ki traja vsaj 3 naslednja leta po letu, v katerem je bila izvedena raziskava. Za otroke, ki živijo v enostarševskih gospodinjstvih je tveganje za revščino kar šestkrat višje kot za otroke, ki živijo v dvostarševskih gospodinjstvih.
Napredek pri zniževanju revščine otrok seveda ni samoumeven, ampak je rezultat ciljno usmerjenih ukrepov. Za primer lahko vzamemo Nizozemsko, ki je imela v letu 2012-2014 primerljivo stopnjo tveganja revščine kot Slovenija, danes pa ostaja na 13,5 odstotka revnih otrok.
Materialna revščina
Med leti 2015 in 2021 je Sloveniji uspelo zmanjšati delež otrok, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju iz 4,4 na 1,1 odstotka. Trenutno imamo tako na področju materialne revščine v EU najnižji delež otrok, ki živijo v pomanjkanju treh ali več od 17 izdelkov (2,9 odstotka). Navkljub temu uspehu pa ima Slovenija na omenjenem področju še veliko dela, saj kar 19 odstotkov otrok še vedno živi v neprimernih bivališčih – ta so na primer prenatrpana in vlažna, s plesnijo in gnilobo ali s strehami, ki puščajo.
Socialno varstvo
V Sloveniji so za velik del napredka zaslužni socialni transferji, ki stopnjo tveganja revščine skoraj prepolovijo.
Ključ do uspeha Slovenije pri zmanjševanju revščine otrok je višanje življenjskega standarda, za kar so delno zaslužne reforme trga dela, socialni transferji in tudi ukrepi, kot je ponovno uvajanje brezplačnega vrtca za drugega otroka, ki predstavlja izjemno pomembno finančno razbremenitev gospodinjstev z otroki. Napredek je treba ohranjati za izzive, ki ostajajo.
V desetletju po finančni krizi je Slovenija uvedla ukrepe za spopadanje z revščino med zaposlenimi, prav tako pa je začela spodbujati dostojno delo. Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači iz leta 2015 tako določa, da se mora letna prilagoditev minimalne plače ravnati po ceni košarice izdelkov, ki so potrebni za minimalen življenjski standard. Do leta 2018 je minimalna plača v Sloveniji postala tretja najvišja v primerjavi s povprečno plačo; višja je bila samo v Franciji in na Portugalskem. Med leti 2013 in 2021 je revščina zaposlenih padla iz 7,1 na 4,8 odstotka, čemur je sledilo še 31-odstotno zmanjšanje revščine otrok.
Življenjske razmere otrok je mogoče izboljšati ne glede na bogastvo države
Poljska, Slovenija, Latvija in Litva, ki niso med najbogatejšimi državami OECD in EU, so med letoma 2014 in 2021 dosegle pomembno zmanjšanje revščine otrok, in sicer -38 odstotkov na Poljskem in -31 odstotkov v drugih državah. Po drugi strani pa se je v petih bogatejših državah – Veliki Britaniji (+20 odstotkov) ter v Franciji, na Islandiji in Norveškem ter v Švici (vse okoli +10 odstotkov) – najbolj povečalo število otrok, ki živijo v gospodinjstvih v finančni stiski.
Poročilo kaže tudi, da je kljub splošnemu zmanjšanju revščine za skoraj 8 odstotkov v 40 državah med letoma 2014 in 2021, do konca leta 2021 še vedno več kot 69 milijonov otrok živelo v gospodinjstvih, ki so zaslužila manj kot 60 odstotkov povprečnega dohodka v državi na prebivalca.
V obdobju od leta 2012 do 2019 je skupino držav v poročilu zaznamovala stabilna gospodarska rast, ki je dala priložnost za okrevanje od učinkov recesije v letih med 2008 in 2010. Medtem ko so nekatere države izkoristile to priložnost za zmanjšanje revščine otrok, so nekatere najbogatejše države naredile velik korak nazaj. Poročilo tudi kaže, da so imele države s podobnimi stopnjami povprečnega dohodka v državi na prebivalca, kot sta Slovenija in Španija, velike razlike v stopnjah revščine otrok, in sicer 10-odstotno oziroma 28-odstotno stopnjo revščine otrok.
Vlade imajo na voljo močna politična orodja za izboljšanje položaja otrok, kot je zagotavljanje dostopa do ustreznih otroških in družinskih dodatkov ter izboljšanje delovnih pogojev za starše, ugotavlja poročilo.
»Denarna nadomestila imajo takojšen učinek pri zmanjševanju revščine. Odločevalci lahko podprejo gospodinjstva tako, da prioritizirajo izdatke za otroške in družinske dodatke in jih povečajo,« je povedal Bo Viktor Nylund,direktor UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti. »Iz uspehov različnih držav se je mogoče veliko naučiti. Od tega, kako bomo te primere dobrih praks uporabili, pa bo odvisno, kako učinkovito lahko zagotovimo blaginjo otrok danes in v prihodnosti.«
V prizadevanjih za izkoreninjenje revščine otrok, UNICEF poziva vlade in deležnike, da nemudoma:
- Razširijo sistem zagotavljanja socialne zaščite za otroke, vključno z otroškimi in družinskimi dodatki.
- Zagotovijo, da imajo vsi otroci dostop do kakovostnih osnovnih storitev, kot sta otroško varstvo in brezplačno izobraževanje.
- Ustvarjajo zaposlitvene priložnosti z ustreznim plačilom in družinam prijaznimi politikami, kot je plačan starševski dopust, za podporo staršem in skrbnikom pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja.
- Načrtujejo in izvajajo ukrepe, prilagojene posebnim potrebam ranljivih skupin in enostarševskih gospodinjstev, za večjo dostopnost socialne zaščite, osnovnih storitev in dostojnega dela ter za zmanjšanje neenakosti.
Vir: Slovenska fundacija za UNICEF
