V seriji intervjujev ob 75. obletnici OZN “Slovenija in OZN“, ki ga izvaja mladinska delegatka pri OZN v sodelovanju z Društvom za Združene narode za Slovenijo, sta aktualna mladinska delegatka pri OZN Lucija Tacer in predsednik mladinske sekcije pri Društvu za Združene narode Luka Hiti izvedla intervju z veleposlanikov Vojislavom Šucem.
Veleposlanik Šuc je v svoji bogati karieri deloval v številnih pomembnih diplomatskih vlogah, bil je tudi predsednik Sveta OZN za človekove pravice, trenutno pa opravlja mandat na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Zagrebu.
Pogovor se je začel z vprašanjem o človekovih pravicah ter doprinosu OZN na tem področju. Veleposlanik je izpostavil pomembnost človekovih pravic, njihovo univerzalnost ter neodtujljivost ter jih označil kot “garant dostojanstva in humanosti človekovega življenja“. Izpostavil je, da so človekove pravice še vedno ideal, saj jih nobena država ne spoštuje v celoti – se pa za njihovo spoštovanje trudijo v čim večji meri.
Temu je dodal ključno vlogo OZN pri oblikovanju in zaščiti človekovih pravic v času po drugi svetovni vojni, ko si je mednarodna skupnost zadala cilj “nikoli več!“. Leta 1948 je Generalna skupščina OZN sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, kasneje pa še dva Mednarodna pakta o političnih in državljanskih ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Obenem je gost intervjuja opozoril na trenutne retrogradne procese oz. na nazadovanje, ki se dogaja v mednarodni skupnosti v povezavi s človekovimi pravicami.
V nadaljevanju je veleposlanik opisal delovanje in strukturo Sveta OZN za človekove pravice, ki je subsidiarno telo OZN ter osrednje telo za celovito obravnavo človekovih pravic po celem svetu. Izpostavil je dva ključna mehanizma v okviru Sveta, in sicer posebne poročevalce, ki na terenu zbirajo podatke o implementaciji ČP in o tem poročajo OZN, ter univerzalni periodični pregled, kjer vse države OZN nadzorujejo ena drugo glede spoštovanja človekovih pravic.
Veleposlanik je opisal tudi vlogo predsednika Sveta, ki jo je sam prevzel leta 2018 (ko je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu). Pri tem je izpostavil politično naravo položaja ter probleme, s katerimi se je srečeval, predvsem nezaupanje ter številne predsodke med državami, npr. prepad New York – Geneva. V svojem mandatu si je prizadeval tudi za tesnejše sodelovanje z regionalnimi organizacijami in za boljšo zaščito civilne družbe. Debata je tekla tudi o dejstvu, da Resolucije Sveta za človekove pravice niso pravno obvezujoče, čeprav so pogosto odraz spoštovanja vladavine prava posamezne države ter posledično orodje političnih pritiskov.
Kasneje so se sodelujoči posvetili debati o umeščenosti Sveta OZN v širši mednarodni politični prostor Veleposlanik Šuc je opozoril predvsem na nesodelovanje Sveta in tretjega odbora OZN, kar vodi v podvajanje pobud in resolucij o človekovih pravicah. Iz tega vidika je izrazil odobravanje ukinitve Komisije OZN za človekove pravice, hkrati pa omenil tudi (ne)sodelovanje Sveta z regionalnimi organizacijami.
V zadnjem delu intervjuja se je pogovor dotaknil bolj splošnih tem. Gost je izrazil mnenje, da so trenutno vzpostavljeni globalni mehanizmi za človekove pravice zadovoljivi, vendar jim manjka implementacijske moči. V povezavi s tem je evropska regija z Evropskim sodiščem za človekove pravice izjema, saj Sodišče ima implementacijsko moč za nadzor in uresničevanje resolucij in sodb.
Na vprašanje o očitkih določenih držav, da so človekove pravice produkt Zahoda in Evrope ter, da je univerzalnost vsiljena, je veleposlanik odgovoril, da kršenje človekovih pravic ne more biti del nikogaršnje kulture ter, da v tem smislu sklicevanje na tradicijo ni sprejemljivo. Posebej je izpostavil nesprejemljivost prisilnih porok, a opozoril na dejstvo, da manj razvite države potrebujejo čas in pomoč za tovrstne spremembe.
Za zaključek je gost na vprašanje o četrti generaciji človekovih pravic odgovoril, da je polemika o novih vidikih človekovih pravic, kot sta npr. umetna inteligenca in okoljski problemi, nujna. Novi izzivi zahtevajo obravnavo in odgovore, a ne na račun ostalih, temeljnih človekovih pravic. Intervju je zaključil z mislijo, da področje človekovih pravic ni fiksno, ampak je živa materija, ki se razvija: vsaj v smislu, da se njihov obseg s časom širi.
Celoten intervju si je mogoče ogledati na sledeči povezavi.
Avtorica: Natalija Tišler
