Države članice Svetovne
organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) – specializirane agencije ZN – so
se v petek strinjale s prelomno novo pogodbo, ki obravnava intelektualno
lastnino (IP) v zvezi z genskimi viri in povezanim tradicionalnim znanjem.
Pogodba o intelektualni lastnini,
genskih virih in z njimi povezanem tradicionalnem znanju vključuje tudi ključne
določbe, namenjene zaščiti pravic avtohtonih ljudstev in lokalnih
skupnosti.Njegova soglasna odobritev v Ženevi je pomenila zaključek pogajanj,
ki so se začela leta 2001.
Guilherme de Aguiar Patriota,
stalni predstavnik Brazilije pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO),
predsednik diplomatske konference, ki je sprejela pogodbo, je poudaril, kako
pomemben je ta dosežek, ki po njegovih besedah predstavlja najboljši možni
kompromis in skrbno umerjeno rešitev, ki skuša premostiti in uravnotežiti
različne interese.
Pogodba določa, da mora
prijavitelj, kadar patentna prijava vključuje genske vire, razkriti državo porekla
ali vira. Če gre za tradicionalno znanje, povezano z genskimi viri, mora
vlagatelj razkriti avtohtona ljudstva ali lokalno skupnost, ki ga je
zagotovila. Genetski viri, ki jih najdemo v entitetah, kot so zdravilne
rastline in kmetijski pridelki, se pogosto uporabljajo v patentiranih izumih,
čeprav jih samih ni mogoče patentirati. Tradicionalno znanje, povezano s temi
viri, ki ga avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti ohranjajo in uporabljajo
skozi generacije, ima ključno vlogo pri znanstvenih raziskavah in razvoju novih
izumov.
Ko jo bo ratificiralo 15 pogodbenic, bo pogodba vzpostavila mednarodni pravni okvir, ki od prijaviteljev patentov zahteva, da razkrijejo poreklo genskih virov in z njimi povezano tradicionalno znanje, uporabljeno v njihovih izumih.
Vir: UN News