Etiopija je iz države izgnala sedem visokih predstavnikov Združenih narodov (ZN). Organizacija je sicer v poročilu opozorila na hudo podhranjenost v severni pokrajini Tigraj, kjer so se pred slabim letom začeli spopadi med vladnimi in lokalnimi silami.

Etiopska vlada je v četrtek še pred objavo ZN-ovega poročila odredila izgon sedmih visokih uradnikov ZN-a, ker naj bi se vmešavali v notranje zadeve države. Med njimi so tudi vodje lokalnih ekip Sklada ZN-a za otroke (Unicef) in njihovih koordinacijskih uradov. Državo morajo zapustiti v 72 urah.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je izrazil ogorčenje, diplomatski viri pa so napovedali, da se bo o zadevi še danes za zaprtimi vrati sešel Varnostni svet ZN-a. Ukrepov po navedbah Reutersa sicer ni pričakovati, saj med 15 članicami sveta Rusija in Kitajska vztrajata, da je vojna v Tigraju notranja zadeva Etiopije.

Ogorčen je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. “Izgon sedmih predstavnikov ZN-a iz Etiopije v trenutku, ko so milijoni ljudi obupano potrebni pomoči, je nesprejemljivo,” je tvitnil. “Glavna odgovornost vlade v Etiopiji sta reševanje življenj in pomoč tistim, ki jo potrebujejo,” je še dodal Borrell.

Guterresa je podprl tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je na Twitterju opozoril, da bo Etiopija z izgonom uradnikov ZN-a izgubila ključne osebe, ki zagotavljajo pomoč in podporo ljudem. Zahteval je takojšno sprostitev humanitarne pomoči in spoštovanje človekovih pravic v Tigraju.

Griffiths pred izgonom opozoril na humanitarno zaporo Tigraja
Etiopija je izgon predstavnikov ZN-a napovedala v četrtek. Dva dni pred tem je vodja humanitarnih zadev pri ZN-u Martin Griffiths opozoril na “de facto humanitarno blokado”, zaradi katere več sto tisoč ljudi v Tigraju trpi lakoto.

Etiopska vlada je sicer v preteklosti večkrat zanikala, da blokira Tigraj. Trdi, da dostavo pomoči onemogočajo uporniki. Ameriški State Department medtem meni, da to dejansko počne etiopska vlada in da je vse več znakov, da izvaja “obleganje”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Ker se pričakuje velika nova vojaška ofenziva, se to zdi kot poskus Etiopije, da preveri, ali je mednarodna skupnost pripravljena z dejanji odgovoriti na naraščajočo lakoto,” je za Reuters komentiral neimenovani visoki uradnik.

Akutno podhranjenih 80 odstotkov pregledanih nosečnic
Združeni narodi sicer že dalj časa opozarjajo na veliko podhranjenost v pokrajini Tigraj, zlasti med nosečnicami in doječimi materami, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Močno ogroženi so tudi otroci.

Vse kaže, da ljudi na območju čaka velika lakota, opozarja poročilo ZN-a, ki je bilo objavljeno v četrtek le nekaj ur po odločitvi etiopske vlade, da izžene sedem visokih predstavnikov. “Izmed več kot 15.000 nosečnic in doječih mater, pregledanih v obdobju ocenjevanja, jih je bilo več kot 12.000 ali okoli 79 odstotkov akutno podhranjenih,” opozarja poročilo.

Tudi stopnja povečane podhranjenosti otrok, mlajših od petih let, je okoli 18-odstotna in tako presega opozorilni prag, ki je postavljen pri 15 odstotkih. Delež otrok, ki so hudo podhranjeni, pa je 2,4-odstoten in prav tako presega opozorilni prag, ki je pri dveh odstotkih, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Spopadi v Tigraju so se začeli pred skoraj letom dni, ko je premier Abiy Ahmed, sicer Nobelov nagrajenec za mir, tja napotil vojsko, ker naj bi lokalne sile zasedle državno vojaško oporišče. Borci Tigrajske ljudske osvobodilne fronte (TPLF) so po več mesecih spopadov junija zavzeli glavno mesto pokrajine Mekele, etiopska vojska pa se je večinoma umaknila. Na območju sicer še zmeraj potekajo spopadi.

ZN je julija opozorili, da okoli 400.000 ljudi trpi lakoto, območje pa dobi le okoli deset odstotkov humanitarne pomoči, ki jo dejansko potrebuje.

Vir: RTV Slovenija