Bolj humani pristop k ravnanju z
ljudmi, ki so obtoženi kršenja zakona na Filipinih, pomaga razbremeniti prenatrpanost
v enem najbolj obremenjenih zaporniških sistemov na svetu.
Mestni zapor v Manili, v glavnem
mestu Filipinov je bil prvotno zgrajen leta 1847 v španskem kolonialnem obdobju
v močno pozidani soseski Santa Cruz in je eden najstarejših zaporov na
Filipinih. Danes je njegova uradna zmogljivost za kar 168 odstotkov
prezasedena.
Nadzorniku zapora Lino Montano
Soriano je bilo naročeno, da zmanjša število zapornikov, zato je odkar je
prevzel vodstvo zapora svojemu namestniku naročil, naj preveri vse evidence
zapornikov, saj sam domneva, da so mnogi od njih že imeli pričakovani datum
izpusta. Napredek pri zmanjševanju prezasedenosti je počasen, vendar se premika
v pravo smer.
Vendar birokracija še zdaleč ni
glavni razlog za prezasedenost v centrih za pridržanje na Filipinih.
Kontroverzna pravosodna politika, ki je bila usmerjena proti preprodajalcem
mamil in uživalcem drog, je znatno prispevala k temu, da se je število
zapornikov na Filipinih med letoma 2015 in 2021 znatno povečalo.
Oblasti na Filipinih na več načinov
znižujejo stopnjo zapornih kazni. Kot prednostne naloge izpostavljajo izpustitev
zapornikov, starih 70 let ali več, zmanjševanje kazni z dobrim vedenjem, pa
tudi z inovativnim programom, imenovanim Read Your Way Out, ki povezuje
predanost branju in zgodnejšo izpustitev, zmanjšanje plačil za varščino med
čakanjem na sojenje ter odeleževanje sodnih postopkov preko spleta, kar pospeši
pot do pravice. Najpomembnejše pa je, da si prizadevajo, da bi ljudje sploh
ostali zunaj zapora, in sicer z zmanjšanjem števila ljudi v priporu in
zapiranjem ljudi samo za najhujša kazniva dejanja.
Približno 70 odstotkov vseh zaprtih ljudi na Filipinih je v priporu zaradi manjših kaznivih dejanj, povezanih z drogami, kar je rezultat vojne proti mamilom prejšnje vlade. Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) je dal prednost vladi pri spremembi splošnega pristopa k kaznivim dejanjem, povezanim z drogami, saj droge niso samo vprašanje kazenskega pregona, ampak so tudi zdravstveno vprašanje, ki ga je treba obravnavati skozi lečo preprečevanja in rehabilitacije.
Vir: UN News