Humanitarne potrebe po svetu še naprej naraščajo, zato EU ohranja svojo zavezanost podpori tistim, ki jo potrebujejo, in je sprejela prvotni letni proračun za humanitarno pomoč v višini 1,7 milijarde evrov za leto 2023.

Humanitarne krize, ki jih povzroča človek in so posledica vojn s pogosto obsežnimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava, konfliktov ali izbruhov nasilja, so glavni vir humanitarnih potreb v svetu.

EU s humanitarno pomočjo pomaga milijonom ranljivih ljudi, vključno s prisilno razseljenimi osebami ali ujetimi prebivalci, pa tudi gostiteljskim skupnostim. Potrebe, ki so posledica takšnih kriz, se pogosto še povečajo zaradi nesreč, ki jih sprožijo naravne nesreče, kot so suša ali poplave, ki jih spodbujajo podnebne spremembe.

Humanitarna pomoč EU v letu 2023 bo dodeljena na naslednji način:

  • jugovzhodni Evropi in evropskem sosedstvu bo namenjenih 207,8 milijona EUR, ki bodo namenjeni predvsem odpravljanju posledic ruske agresivne vojne v Ukrajini, financirani pa bodo tudi projekti za tekoče potrebe na Zahodnem Balkanu in Kavkazu ter odpravljanje posledic sirske krize v Turčiji.
  • 181,5 milijona EUR bo namenjenih podpori tistim, ki so jih prizadeli konflikti, negotovost, prisilne selitve in podnebni pretresi v Sahelu (Burkina Faso, Mali, Mavretanija in Niger), Srednjeafriški republiki in porečju Čadskega jezera (Čad, Kamerun in Nigerija), zaradi katerih prihaja do obsežnih selitev, motenj in pomanjkanja dostopa do osnovnih storitev.
  • 330,7 milijona EUR je namenjenih programom v vzhodni in južni Afriki za reševanje potreb ljudi, ki so jih prizadeli dolgotrajni konflikti v Demokratični republiki Kongo, in tistih, ki so jih razselili zaradi podnebnih sprememb in oboroženih spopadov v Sudanu, Južnem Sudanu, Ugandi in na območju Afriškega roga (Džibuti, Etiopija, Kenija in Etiopija).
  • Na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki bo namenjenih 382,2 milijona EUR humanitarnih sredstev EU za reševanje trenutne regionalne krize v Jemnu, Siriji in njenih sosednjih državah ter kritičnega položaja beguncev iz Sahare.
  • 237 milijonov EUR humanitarne pomoči bo namenjenih pomoči najbolj ranljivemu prebivalstvu v Aziji in Latinski Ameriki. V Aziji bodo sredstva namenjena reševanju kriz v Afganistanu in Rohingya (Bangladeš in Mjanmar) ter posledic podnebnih sprememb v regiji. V Latinski Ameriki in na Karibih bo EU še naprej podpirala posledice krize v Venezueli, humanitarne posledice oboroženih spopadov v Kolumbiji ter razširjeno nasilje na Haitiju ter v Srednji Ameriki in Mehiki.
  • 141,5 milijona EUR bo porabljenih za odzivanje na nenadne izredne razmere v letu 2023.
  • Za nepredvidene humanitarne krize, ki se lahko pojavijo med letom, je rezerviranih 122 milijonov EUR.
  • 108,2 milijona EUR bo namenjenih horizontalnim dejavnostim, inovativnim projektom in političnim pobudam.

Ker podnebne spremembe povečujejo ranljivost skupnosti za humanitarne krize, bodo sredstva namenjena tudi tistim v državah, ki so izpostavljene nesrečam, da se bolje pripravijo na različne naravne nevarnosti, kot so poplave, gozdni požari, potresi in cikloni.

Humanitarne potrebe strmo naraščajo. Ruska agresivna vojna proti Ukrajini je dramatično poslabšala slabe razmere. Danes je število ljudi, ki potrebujejo pomoč pri reševanju življenj, po vsem svetu večje od števila prebivalcev ZDA. Ključni dejavniki ostajajo konflikti, ki se jim vse bolj pridružujejo tudi hude posledice podnebnih sprememb. V veliki meri so posledica človekovega delovanja – ali celo neukrepanja, ko sprte strani in mednarodna skupnost kot celota ne uspejo rešiti vedno večjega števila dolgotrajnih konfliktov ali si prizadevati za preprečevanje novih. Financiranje Evropske komisije za leto 2023 bo še naprej zagotavljalo, da bo humanitarna pomoč na voljo najranljivejšim, ne glede na to, kdo in kje so. Vendar bi morala biti to skupna odgovornost celotne svetovne skupnosti. Trenutno le 10 največjih donatorjev zagotavlja več kot 80 % vseh sredstev za humanitarno pomoč. Očitno je potrebna pravičnejša delitev te globalne odgovornosti. Obstaja več držav, ki lahko prispevajo svoj delež, in vse več akterjev iz zasebnega sektorja,” je pojasnil komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Ozadje

Evropska unija od leta 1992 zagotavlja humanitarno pomoč v več kot 110 državah in tako vsako leto doseže milijone ljudi po vsem svetu.

Pomoč EU zagotavlja prek humanitarnih partnerskih organizacij, kot so evropske humanitarne nevladne organizacije, mednarodne organizacije (vključno z agencijami ZN) in specializirane agencije v državah članicah. EU prek svoje globalne mreže humanitarnih strokovnjakov pozorno spremlja porabo sredstev EU in ima stroga pravila, ki zagotavljajo dobro porabo sredstev.

Evropska komisija je leta 2021 objavila sporočilo, v katerem predlaga okrepitev globalnega humanitarnega učinka Evropske unije, da bi se odzvala na znatno naraščajoče humanitarne potrebe, ki jih je zaostrila pandemija COVID-19.

Sporočilo predlaga vrsto ključnih ukrepov za pospešitev zagotavljanja humanitarne pomoči z razširitvijo baze virov, podpiranjem boljšega spodbudnega okolja za humanitarne partnerje in odpravljanjem temeljnih vzrokov kriz s pristopom “Team Europe”. Poudarja ponovno osredotočenost na mednarodno humanitarno pravo (MHP) in si prizadeva za odpravo dramatičnih humanitarnih posledic podnebnih sprememb.

Vir: SLOGA, Evropska komisija, Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO)