Najnovejša UNICEF-ova analiza vpliva podnebnih sprememb na otroke opozarja, da že vsak peti otrok oziroma 466 milijonov otrok živi na območjih, kjer je vsako leto vsaj dvakrat več ekstremno vročih dni kot pred šestimi desetletji.
Analiza temelji na primerjavi med povprečjem iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in povprečjem za obdobje 2020-2024 in predstavlja resno opozorilo glede naglega povečanja ekstremno vročih dni (več kot 35 °C) za skoraj pol milijarde otrok po svetu, pri čemer mnogi nimajo zmožnosti ali infrastrukture za prilagoditev tovrstni vročini.
»Najbolj vroči poletni dnevi se zdijo že povsem normalni,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Ekstremna vročina narašča, kar ogroža zdravje, dobrobit in vsakodnevno rutino otrok.«
Analiza preučuje tudi podatke na ravni držav in ugotavlja, da imajo otroci v 16 državah zdaj že več kot mesec dni dodatnih ekstremno vročih dni v primerjavi z obdobjem pred šestimi desetletji. V Južnem Sudanu, na primer, v tem desetletju otroci povprečno preživijo 165 ekstremno vročih dni na leto v primerjavi s 110 dnevi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, medtem ko se je povprečje v Paragvaju povečalo s 36 dni na 71 ekstremno vročih dni letno.
Na globalni ravni so ekstremno vročim dnevom najbolj izpostavljeni otroci v Zahodni in Srednji Afriki, kjer je porast števila izjemno vročih dni največji. 123 milijonov otrok oziroma 39 odstotkov otrok v regiji je v povprečju več kot tretjino leta (vsaj 95 dni) izpostavljenih temperaturam nad 35 °C – v Maliju kar 212 dni, v Nigru 202 dneva, v Senegalu 198 dni in v Sudanu 195 dni. V Latinski Ameriki in na Karibih skoraj 48 milijonov otrok živi na območjih, kjer je dvakrat več izjemno vročih dni kot pred šestdesetimi leti.
Izpostavljenost ekstremni vročini povzroča vročinski stres v telesu, ki predstavlja posebno nevarnost za zdravje in dobro počutje otrok ter nosečnic, še posebej kadar ukrepi za hlajenje niso na voljo. Povezan je z zapleti med nosečnostjo, kot so kronične bolezni, in z zapleti ob ali po porodu, kot so prezgodnji porod, mrtvorojenost in nizka porodna teža. Vročinski stres prispeva tudi k podhranjenosti otrok in povzroča, da so otroci bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim, ki se širijo pri visokih temperaturah, kot sta malarija in denga. Dokazano je, da negativno vpliva tudi na razvoj živčevja, duševno zdravje in dobro počutje.
Ekstremna vročina ima tudi bolj zaskrbljujoče učinke, če jo doživljamo dlje časa. Analiza kaže, da ekstremna vročina narašča v vseh državah po svetu in opozarja, da so tudi otroci izpostavljeni močnejšim, daljšim in pogostejšim vročinskim valovom. V 100 državah več kot polovica otrok danes doživlja dvakrat več vročinskih valov kot pred 60 leti. V Združenih državah Amerike, na primer, je 36 milijonov otrok izpostavljenih dvojnemu številu vročinskih valov v primerjavi z obdobjem pred 60 leti, 5,7 milijona pa do trikratnemu.
Negativen vpliv na zdravje otrok se povečuje, če podnebne spremembe vplivajo na dostopnost in onesnaženost hrane in vode, poškodujejo infrastrukturo, ogrozijo storitve za otroke, vključno z izobraževanjem, in povzročajo preseljevanje. Poleg tega je negativni vpliv odvisen tudi od ranljivosti in neenakosti, s katerimi se soočajo otroci glede na socialno-ekonomski položaj, spol, geografsko lego, obstoječe zdravstveno stanje in razmere v državi.
V prihodnjih mesecih morajo vse države članice, podpisnice Pariškega sporazuma, predložiti nove nacionalne podnebne načrte – nacionalno določene prispevke (NDC 3.0). Ti bodo določili smer podnebnih ukrepov za prihodnje desetletje. So časovno omejena priložnost za določitev konkretnih načrtov za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma. UNICEF poziva voditelje, vlade in zasebni sektor, naj izkoristijo to priložnost in sprejmejo nujne in ambiciozne podnebne ukrepe, ki bodo podpirali pravico vsakega otroka do čistega, zdravega in trajnostnega okolja z naslednjimi ukrepi usmerjenimi v:
- zmanjšanje emisij in izpolnitev ambicioznih mednarodnih sporazumov o trajnostnem razvoju ter podnebnih spremembah, da bi zajezili naraščanje temperatur;
- zaščito življenja, zdravja in dobrobiti otrok ter odpornosti njihovih skupnosti, tudi s prilagajanjem ključnih socialnih storitev na podnebne spremembe, pogostejše naravne nesreče in degradacijo okolja (na primer z zagotavljanjem, da je vsak zdravstveni delavec usposobljen za odkrivanje in zdravljenje vročinskega stresa ter z zagotavljanjem odpornosti zdravstvenih in izobraževalnih ustanov na ekstremno vročino);
- opolnomočenje vsakega otroka z razvojnimi priložnostmi, izobraževanjem in veščinami, da bo postal zagovornik in zaščitnik okolja.
»Otroci niso majhni odrasli. Njihova telesa so veliko bolj občutljiva na ekstremno vročino. Hitreje se segrejejo in počasneje ohlajajo. Ekstremna vročina je zaradi hitrejšega srčnega utripa še posebej nevarna za dojenčke, zato so naraščajoče temperature za otroke še bolj zaskrbljujoče,« je povedala Catherine Russell.
»Vlade morajo ukrepati, da bi zajezile naraščajoče temperature, za to pa imamo edinstveno priložnost prav zdaj. Trenutno pripravljajo svoje nacionalne načrte za podnebne ukrepe, zato lahko to počnejo ambiciozno in z zavedanjem, da bodo morali današnji otroci in prihodnje generacije živeti v svetu, ki ga bomo pustili za seboj.«
Vir: UNICEF
