Med tem, ko svet obeležuje peto obletnico sprejetja prelomnega Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, se oblikuje obetavno gibanje za ogljično nevtralnost. Do naslednjega meseca se bodo države, ki ustvarjajo več kot 65 odstotkov škodljivih toplogrednih plinov in v katerih je več kot 70 odstotkov svetovnega gospodarstva, zavezale, da bodo do sredine stoletja dosegle neto nič emisij.
Hkrati se glavni podnebni kazalniki poslabšujejo. Medtem ko je pandemija covida-19 začasno zmanjšala emisije, je raven ogljikovega dioksida še vedno rekordno visoka in še narašča. Zadnje desetletje je bilo najbolj vroče v zgodovini; oktobra je bil arktični morski led na najnižji ravni doslej, medtem ko so apokaliptični požari, poplave, suše in nevihte vse bolj pogosti. Biotska raznovrstnost propada, puščave se širijo, oceani se segrevajo in dušijo s plastičnimi odpadki. Znanost nam pravi, da se bodo razmere poslabšale, če vsako leto do leta 2030 proizvodnje fosilnih goriv ne bomo zmanjšali za šest odstotkov. Namesto tega se obeta dvoodstoten letni dvig.
Okrevanje po pandemiji nam ponuja nepričakovano, a ključno priložnost za boj proti podnebnim spremembam, ureditev našega globalnega okolja, preoblikovanje gospodarstev in ponoven premislek o naši prihodnosti. V nadaljevanju navajam nekaj predlogov, kaj storiti.
Prvič: oblikovati moramo resnično globalno koalicijo za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050.
Evropska unija se je zavezala, da bo to storila. Združeno kraljestvo, Japonska, Republika Koreja in več kot 110 držav je storilo enako. Podobno obljublja tudi prihajajoča administracija Združenih držav Amerike. Kitajska se je zavezala, da bo to dosegla pred letom 2060.
Vsaka država, mesto, finančna institucija in podjetje bi moralo sprejeti načrte za neto nič emisij in takoj ukrepati, da bi prišli na pravo pot do tega cilja in omogočili zmanjšanje svetovnih emisij za 45 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2010. Še pred sklepi, ki jih bo prinesla podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu (potekala bo novembra 2021), so vlade s Pariškim sporazumom zavezane, da vsakih pet let postanejo še bolj ambiciozne in predložijo okrepljene zaveze ter določijo nacionalne ukrepe, ki morajo pokazati resnično ambicijo glede ogljične nevtralnosti.
Tehnologija je na naši strani
Večina današnjih elektrarn na premog stane več kot gradnja novih obnovljivih elektrarn. Ekonomska analiza potrjuje modrost te poti. Po podatkih Mednarodne organizacije dela bo kljub neizogibnim izgubam delovnih mest prehod na čisto energijo do leta 2030 ustvaril 18 milijonov neto novih delovnih mest. Kljub temu se moramo zavedati človeških stroškov razogljičenja in podpreti delavce s socialno zaščito, prekvalifikacijo ter izpopolnjevanjem, da bo ta prehod pravičen.
Drugič: globalne finance moramo uskladiti s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja oziroma našim globalnim načrtom za boljšo prihodnost.
Čas je, da ogljiku določimo ceno; ukiniti moramo subvencije in sredstva za fosilna goriva, prenehati graditi nove elektrarne na premog, davčno breme preusmeriti s prihodka na ogljik in z davkoplačevalcev na onesnaževalce, uvesti obvezna razkritja finančnih tveganj, povezanih s podnebjem, ter cilj ogljične nevtralnosti vključiti v vsa ekonomska in fiskalna odločanja. Banke morajo svoja posojila uskladiti s ciljem neto nič, lastniki in upravljalci premoženja pa morajo razogljičiti svoje portfelje.
Tretjič: zagotoviti moramo preboj na področju prilagajanja in odpornosti, da bomo pomagali tistim, ki se že soočajo s hudimi vplivi podnebnih sprememb.
Danes se v zvezi s tem ne dogaja dovolj; prilagoditev zajema le 20 odstotkov podnebnih financ. To ovira naša prizadevanja za zmanjšanje tveganja nesreč. Prav tako to ni pametno; vsak ameriški dolar, vložen v prilagoditvene ukrepe, bi lahko prinesel skoraj štiri dolarje koristi. Prilagoditev in odpornost sta še posebej nujni za majhne otoške države v razvoju, za katere so podnebne spremembe eksistencialna grožnja.
Dve strani istega kovanca
Naslednje leto nam ponuja veliko priložnosti za reševanje naših planetarnih izrednih razmer z velikimi konferencami Združenih narodov in drugimi prizadevanji za biotsko raznovrstnost, oceane, promet, energijo, mesta in prehranske sisteme. Ena naših najboljših zaveznic je narava sama; z naravnimi rešitvami bi lahko zagotovili tretjino neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, potrebnega za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Ljudsko znanje lahko pomaga usmeriti naša prizadevanja. In ko človeštvo oblikuje strategije za ohranjanje okolja ter gradnjo zelenega gospodarstva, potrebujemo za mizo več žensk, ki odločajo.
Covid-19 in podnebje sta nas pripeljala do praga. Ne moremo se vrniti v staro normalno stanje neenakosti in krhkosti. Namesto tega moramo stopiti na varno in bolj trajnostno pot. To je zapleten preizkus politik in nujen moralni preizkus. Z današnjimi odločitvami, ki določajo našo smer v prihodnjih desetletjih, morata okrevanje po pandemiji in podnebno ukrepanje postati dve strani istega kovanca.
Vir: Dnevnik, avtor: António Guterres, generalni sekretar Združenih narodovA
