Poročilo, objavljeno iz evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je razkrilo zaskrbljujoče razlike v zdravju mladih, zlasti tistih iz manj premožnih družin, ki predstavljajo “začaran krog prikrajšanosti”.
Poročilo temelji na informacijah iz
44 držav, ki so sodelovale v študiji Zdravstveno vedenje pri šoloobveznih
otrocih (HBSC) ter poudarja nezdrave prehranjevalne navade, vse večjo stopnjo
prekomerne telesne teže in debelosti ter nizko stopnjo telesne dejavnosti pri
mladih.
Poročilo je pokazalo, da so
mladostniki v veliki meri izbirali nezdrave možnosti prehranjevanja, pri čemer
jih je več kot polovica poročala, da sadja ali zelenjave ne jedo vsak dan. Bolj
pozitivno je, da se je uživanje gaziranih pijač močno zmanjšalo, vendar še
vedno ostaja dejstvo, da gazirane pijače vsak dan uživa 15 odstotkov
mladostnikov, z višjim deležom pri tistih, ki prihajajo iz manj premožnih
družin.
Programski vodja za zdravje otrok
in mladostnikov pri SZO/Evropa dr. Martin Weber je dejal, da sta cenovna
dostopnost in dostopnost možnosti zdrave hrane pogosto za družine z nižjimi
dohodki omejeni, kar vodi v večjo odvisnost od predelane in sladke hrane, ki je
lahko škodljiva. Učinki nižjega socialno-ekonomskega statusa so se tako prenašali
v smislu verjetnosti prekomerne teže ali debelosti, pri čemer je prizadet vsak
peti otrok. Razlogi za to tičijo v dejstvu, da imajo mladi iz družin z nizkimi
dohodki manj dostopa do varnih prostorov za telesno dejavnost, na njihovo
sodelovanje v organiziranih športih pa lahko vpliva družinski dohodek, ki jim
tega ne dopušča.
Dr. Hans Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo, je dejal, da “socialnoekonomske razlike v zdravstvenem vedenju mladostnikov prispevajo k začaranemu krogu prikrajšanosti” ter dodal, da bi morale ugotovitve iz poročila pokazati potrebo po posegih za mladostnike, ki jih bodo spodbudili k bolj zdravemu vedenju. WHO poziva države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe za obravnavo tega vedenja pri mladostnikih, državam pa priporoča izvajanje predpisov v zvezi z urejanjem trženja hrane, spodbujanjem bolj zdravega prehranjevanja, povečanjem telesne dejavnosti ter odpravljanjem družbenih neenakosti.
Vir: UN News
