Posebni odposlanec ZN Geir Pedersen
je v ponedeljek Varnostnemu svetu povedal, da se grožnja regionalnega
konflikta, ki bi prizadel Sirijo, ni zmanjšala, zlasti zaradi nedavnih
izraelskih napadov na državo, ki jo je prizadela vojna.
Veleposlanike je spomnil, da Sirija
ostaja v stanju globokega konflikta, zapletenosti in delitve. Osredotočil se je
tudi na stisko sirskih beguncev, potrebo po politični rešitvi in zavzemanje
za izvajanje resolucije Sveta 2254, ki podpira načrt za mirovni proces. Pedersen
je poročal, da je Izrael prejšnji teden izvedel napade, ki so po navedbah
sirske vlade zadeli vojaške lokacije na jugu in stanovanjsko stavbo v
prestolnici Damask. Izrael pa je dejal, da so bili napadi odgovor na
izstrelitev dveh brezpilotnih letal iz Sirije proti njihovem ozemlju. Pedersen
je opozoril, da obstaja velika nevarnost, da se bo ta dinamika še stopnjevala,
hkrati pa grožnja eskalacije znotraj Sirije ostaja nezmanjšana.
Opozoril je, da so se napetosti v
državah, ki so sprejele sirske begunce, ta mesec še povečale. Begunci so tako zaskrbljeni
zaradi možnosti, da bodo prisilno vrnjeni v Sirijo ali da bodo prisiljeni v
vrnitev zaradi vse bolj omejevalnih ukrepov. Poudaril je, da je ta konflikt mogoče
rešiti le politično. V svojem zadnjem sporočilu je Pedersen dejal, da morajo v
sodelovanje vključiti vse glavne mednarodne zainteresirane strani in
obravnavati njihove pomembne pomisleke v okviru celovitega pristopa k izvajanju
resolucije ZN (2254).
Iz urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev OCHA so sporočili, da Sirija medtem še naprej trpi zaradi najhujše humanitarne krize, odkar je pred več kot 13 leti izbruhnila vojna. Več kot 16 milijonov Sircev, predvsem žensk in otrok, potrebuje humanitarno pomoč, približno 7,2 milijona pa jih je razseljenih. Spomnili so, da pomanjkanje sredstev vpliva na prizadevanja humanitarnih delavcev za popravilo vodnih postaj na več lokacijah. Ker so zaradi podnebnih sprememb vročinski valovi vedno pogostejši, bodo ti izzivi le še naraščali, zato so pozvali donatorje, naj okrepijo njihovo podporo. Poudarjena je bila tudi kritična potreba po nadaljevanju prizadevanj za krepitev čezmejne pomoči, ostaja pa zaskrbljenost zaradi nenehnih zamud pri načrtovanih misijah na severozahodu in severovzhodu.
Vir: UN News
