Strokovnjaki so na nedavnem vrhu OZN o prehrambenem sistemu opozorili na velike neenakosti na področju pridelave in uživanja hrane. Že malenkost, kot je na pol pojedeno in zavrženo jabolko, prispeva k ogromnim količinam zavržene hrane, medtem ko po podatkih FAO vsak dan več kot 800 000 ljudi trpi za lakoto.
Generalni direktor FAO, Qu Dongyu, opozarja tudi na ekonomski vidik krize: “Trenutno zavržemo 14 % vse pridelane hrane na svetu, 17 % se je zavrže že v gospodinjstvih, restavracijah in drugih živilskih storitvah. To pripomore k več kot 400 milijardam izgube na leto, zato tako ne smemo nadaljevati.“ Večje sodelovanje sektorjev prehrambene verige ter preprečevanje odpadne hrane je tudi eden izmed 17 ciljev trajnostnega razvoja OZN.
Inger Andersen, generalna direktorica UN Environment Programme izpostavlja tudi ekološki vidik. Prevelika potrošnja vode in zemeljske površine, neučinkovita raba človeškega dela in visoki ogljikovi izpusti – vse to je za hrano, ki je na koncu celo zavržena, nedopustno in pri trenutnem sistemu proizvodnje hrane prispeva k podnebnim spremembam, onesnaževanju in izgubljanju biodiverzitete. Če bi bila prehrambena industrija država, bi bila tretji največji globalni onesnaževalec. Reforme svetovne živilske industrije in preprečevanje odpadne hrane tako niso ključni zgolj za reševanje globalne lakote, ampak tudi za boljšo, zeleno prihodnost planeta.
Preoblikovanje trenutne prehrambene industrije v bolj trajnostno do leta 2030 bo sicer zahtevalo prizadevnost vseh držav, prav tako pa boljše sodelovanje med vladami in privatnim sektorjem.
Eden izmed ciljev The United Nations Development Programme (UNDP) je tudi zmanjšanje odpadne hrane in okolju bolj prijazen pristop k pridelovanju le-te. Živilska industrija se po njihovem mnenju lahko preoblikuje v bolj trajnostno, s tem pa konča revščino, prepreči lakoto in prispeva k večji enakopravnosti ljudi. UNDP na tem področju sodeluje z družinami in kmetijami po svetu ter se trudi zagotavljati hrano tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Menijo tudi, da reforme in prestop k zelenim politikam ohranjajo naravo ter prispevajo k boljši produktivnosti prehrambenega sistema. S tovrstnimi spremembami bi pomagali več kot 500 milijonov manjših kmetij in s tem izboljšali življenje številnim delavcem v prehrambeni industriji, med katerimi je tudi veliko žensk.
Vir: UN News
Avtorica: Natalija Tišler
