Več deset tisoč ton dodatnih medicinskih odpadkov, nastalih zaradi pandemije covida-19, je preobremenilo sisteme ravnanja z odpadki po vsem svetu, ugotavlja poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Poročilo ocenjuje, da čezmerna količina odpadkov ogroža zdravje ljudi in okolje, ter poudarja potrebo po boljšem ravnanju z odpadki.
Medtem ko so se države ukvarjale z zagotavljanem zalog medicinske opreme, so manj pozornosti in sredstev namenjale varnemu in trajnostnemu ravnanju z zdravstvenimi odpadki, povezanimi z novim koronavirusom.
Avtorji poročila opozarjajo, da je to le začeten prikaz obsega problema odpadkov, povezanih s pandemijo.
“Zdravstvenim delavcem je treba nujno zagotoviti ustrezno osebno zaščitno opremo,” je dejal izvršni direktor WHO-ja za izredne razmere na področju zdravja Michael Ryan. “Prav tako pa je nujno zagotoviti, da jo je mogoče varno uporabljati, ne da bi to vplivalo na okolje, v katerem se nahaja,” je dodal.
Vse to kaže na potrebo po vzpostavitvi učinkovitih sistemov upravljanja, vključno s smernicami za zdravstvene delavce o tem, kaj storiti z osebno varovalno opremo in drugim po uporabi.
Odpadki ogrožajo zdravstvene delavce in širšo skupnost
Poročilo navaja, da približno 30 odstotkov zdravstvenih ustanov po svetu ni opremljenih za ravnanje z obstoječimi obremenitvami z odpadki. Zaradi tega so zdravstveni delavci izpostavljeni poškodbam z injekcijskimi iglami, opeklinam in patogenim mikroorganizmom. Hkrati so zaradi onesnaženega zraka zaradi sežiganja odpadkov, slabe kakovosti vode in škodljivcev, ki prenašajo bolezni, prizadete tudi skupnosti, ki živijo v bližini slabo urejenih odlagališč odpadkov.
Poročilo vsebuje tudi vrsto priporočil za vzpostavitev boljših, varnejših in okoljsko bolj trajnostnih praks ravnanja z odpadki v sedanjem odzivanju na covid-19 in prihodnja prizadevanja za boljšo pripravljenost na pandemijo.
Priporočila vključujejo uporabo okolju prijazne embalaže in prevoza, varne osebne zaščitne opreme za večkratno uporabo, materiale, ki jih je mogoče reciklirati ali biološko razgraditi, naložbe v tehnologije obdelave odpadkov brez sežiganja, povratno logistiko za podporo centralizirani obdelavi in naložbe v sektor recikliranja.
Analiza prihaja v času, ko je zdravstveni sektor pod vse večjim pritiskom, da zmanjša svoj ogljični odtis in čim bolj zmanjša količino odpadkov.
Vir: RTV Slovenija