Generalna skupščina OZN je v
četrtek 11. julij razglasila za mednarodni dan rasmisleka in spomina na genocid
leta 1995 v Srebrenici, v katerem je bilo ubitih najmanj 8.372 ljudi ter na
tisoče razseljenih in uničenih celotnih skupnosti.
Skupščina je ob tem pozvala
generalnega sekretarja, naj oblikuje program ozaveščanja o genocidu v
Srebrenici v pripravah na 30. obletnico prihodnjega leta. Obsodili so tudi vsakršno
zanikanje genocida v Srebrenici kot zgodovinskega dogodka in pozvali države
članice, naj ohranijo dejstva, tudi v svojih izobraževalnih sistemih, da bi s
tem preprečili zanikanje, izkrivljanje ter vsakršnje prihodnje pojave genocida.
Pokol v Srebrenici je zaznamoval
eno najtemnejših poglavij vojne, ki je izbruhnila po razpadu nekdanje
Jugoslavije. Julija 1995 je vojska bosanskih Srbov zavzela Srebrenico, ki jo je
varnostni svet pred tem razglasil za varno območje, in tam okrutno pomorila na
tisoče moških in najstnikov ter iz mesta pregnala 20.000 ljudi. Brutalne poboje
bosanskih muslimanov v Srebrenici, ki jih je izvedla vojska Republike Srbske,
je Meddržavno sodišče (ICJ) in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju
nekdanje Jugoslavije (ICTY) priznalo kot dejanje genocida.
Volker Türk, visoki komisar ZN za
človekove pravice, je resolucijo pozdravil kot “nadaljnje priznanje”
žrtvam in preživelim za njihovo prizadevanje. Poudaril je tudi odgovornost
političnih voditeljev v regiji, da se vključijo v konstruktiven dialog za
izgradnjo miroljubnih družb. Antje Leendertse, veleposlanica in stalna
predstavnica Nemčije pri ZN, je ob predstavitvi osnutka resolucije dejala, da
gre pri pobudi za počastitev žrtev in podporo preživelim ter dodala, da
resolucija ni uperjena proti nikomur.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je besedilo označil za “zelo spolitizirano”, češ da bo “odprlo Pandorino skrinjico”. Dodal je, da bi z že izrečenimi sodbami in obsodbami v sodnem procesu, resolucija zdaj samo še poglobila delitve in vodila v nestabilnost.
Vir: UN News
