Po svetu se spominjamo žrtev holokavsta in trpljenja milijonov ljudi med drugi svetovno vojno. Vrstijo se tudi svarila, da se ksenofobija in sovraštvo znova širita, tudi s pomočjo novih tehnologij.
Prvega januarja 1945 so vojaki sovjetske Rdeče armade osvobodili zloglasno in najbolj kruto nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. In 27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres je poudaril, da smo danes priča skrb vzbujajočemu ponovnemu porastu ksenofobije in sovraštva. “Poskusi zmanjševanja pomena ali pa kar odkritega zanikanja holokavsta se množijo,” je dejal.
Pozval je k zavezi, “da ne bomo nikoli brezbrižni do trpljenja drugih in da ne bomo nikoli pozabili, kaj se je zgodilo, ali dopustili, da to drugi pozabijo”.
Generalna skupščina ZN-ja je sicer pred enim tednom sprejela neobvezujočo resolucijo, v kateri vse države članice poziva k boju proti zanikanju holokavsta in antisemitizma, predvsem na družbenih omrežjih.
Iz taborišč se ni vrnilo okoli 12.000 Slovencev
Ne smemo pozabiti, da je bilo v času nacizma in fašizma v zaporih in koncentracijskih taboriščih zaprtih več kot 25 milijonov ljudi vseh ras, narodnosti in veroizpovedi, med njimi šest milijonov Judov. Čeprav se je o zloglasnih taboriščih smrti vedelo že med vojno, je njihova brutalnost, razkrita po koncu vojne, šokirala svet. V 11 taboriščih in njihovih podružnicah je bilo zaprtih tudi več kot 63.000 Slovencev in 12.000 se jih ni nikoli vrnilo.
Samo v koncentracijskem taborišču Aushwitz je skupno umrlo okoli 1,1 milijona ljudi, med njimi največ, 90 odstotkov, Judov. V taboriščih je umrlo največ madžarskih Judov (več kot 430.000), potem poljskih Judov (300.000) ter od 70.000 do 75.000 Poljakov. Zaprtih je bilo tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, 1331 jih je tam umrlo.
Ko so vojaki Rdeče armade pred 77 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na “pohod smrti”, kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev.
Med preživelimi je edina še živeča murskosoboška Judinja Erika Fürst. S strahotno življenjsko izkušnjo se je morala soočiti pri 13 letih. “Moje sporočilo je, naj so si ljudje dobri, naj ne ločujejo vero od vere, ker ima vsaka nekaj dobrega,” je ob dnevu spomina na to boleče obdobje zgodovina dejala za TV Slovenija.
V sredo jo je obiskal tudi predsednik države Borut Pahor. “Zdaj imamo priložnost pokazati, da smo se iz zgodovine nekaj naučili,” je pudaril Pahor. Kot skupnost smo namreč moralni dolžniki tistih, ki so vojne zablode plačali z življenjem.
Vodja slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) Marko Rakovec je prepričan, da je naša skupna odgovornost, da se upremo vsem poskusom zanikanja ali izkrivljanja grozot holokavsta. Po njegovih besedah je spominjanje na te tragične dogodke pomembno zato, da se ne bi nikoli več ponovili.
V spomin na žrtve holokavsta bodo medtem zagorele luči na pročelju parlamenta. Državni zbor se je pridružil projektu Svetovnega judovskega kongresa in Unesca #WeRemember oziroma #Spominjamose, ki poteka že cel teden. “Le z ohranjanjem spomina na pretekle grozote in krivice ter z negovanjem občečloveških vrednot in temeljnih človekovih pravic lahko preprečimo, da bi se takšna tragedija kdaj koli ponovila. Tudi zato je pomembno in potrebno, da po svojih močeh podpremo prizadevanja, kot jih naslavlja tudi kampanja #WeRemember,” je poudaril predsednik državnega zbora Igor Zorčič.
Vir: RTV Slovenija